|
Ljubljana
|
Džamija skupaj z minaretom ni temelj muslimanske vere! |
|
|
03 Jul 2008 ob 11:25 PM |
Medtem ko se je 200.000 Slovencev znašlo na robu preživetja in se komaj prebija iz meseca v mesec, se v Sloveniji ukvarjamo z izgradnjo islamskega versko-kulturno-pravno-političnega centra v Ljubljani. Muslimani v Sloveniji so očitno sprti med seboj, slovenske oblasti pa podpirajo tiste, ki jih vodijo iz BiH.
Ustava Republike Slovenije v svojem 7. členu določa, da so država in verske skupnosti ločene. Verske skupnosti so enakopravne in posledično je tudi njihovo delovanje svobodno. 14. člen Ustave RS (enakost pred zakonom) določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi smo pred zakonom enaki.
Postavlja se torej vpra?anje, ali do sedaj muslimanske verske skupnosti (v Sloveniji jih je ve? in ne zgolj ena) pri nas niso bile enakopravne, oziroma ali res ?ele izgradnja d?amije (islamskega versko-kulturno-pravno-politi?nega centra) v Ljubljani pomeni, da bodo s tem muslimanske verske skupnosti resni?no postale enakopravne. Ob tem se nujno postavi vpra?anje, kaj je z izgradnjo judovskih, budisti?nih in hinduisti?nih templjev oziroma objektov drugih verskih skupnosti? Tudi ti verniki ?ivijo v Sloveniji, mar ne? Ali torej te verske skupnosti niso enakopravne?
O?itno lahko v Sloveniji svobodno in enakopravno delujejo vse verske skupnosti, ki so dejansko lo?ene od dr?ave. Nobena izmed verskih skupnosti ni preganjana, vsak vernik, pa lahko uresni?uje svoje temeljne svobo??ine in ?lovekove pravice. Na tem podro?ju torej obstoje?e stanje vsekakor ni v nasprotju z Ustavo, kot je npr. na nekaterih drugih podro?jih, na kar smo v SSN ?e mnogokrat opozorili. Problem se pojavi ?ele, a) ko vera postane institucionalizirana religija z lastnimi pravili, ki ne nujno sovpadajo s slovenskim pravnim redom; b) ko institucionalizirana religija prebije svoj okvir duhovnosti in pri?e delovati dru?beno urejevalno, politi?no in s tem kr?i na?elo sekularizacije.
Kar zadeva muslimansko skupnost v Sloveniji, je ?e nekaj ?asa evidentno, da gre pravzaprav za ve? muslimanskih skupnosti, ki imajo razli?ne voditelje in se med seboj ne razumejo ravno najbolje. D?amija v Ljubljani je projekt Islamske skupnosti v Sloveniji, zbrane okrog muftija Grabusa, ostali dve muslimanski skupnosti, tista okrog muftija D?ogi?a in albanska muslimanska skupnost, pa sta odrinjeni od tega projekta, kar ka?e na nestrpnost med muslimani, ki je lahko nevarna za okolje in dru?bo.
V evropskih dr?avah se zahteva pred izgradnjo d?amije skupna izjava vseh verskih lo?in v okviru muslimanskih vernikov, kar se v Sloveniji po na?em vedenju ni zgodilo. Pri nas se dogaja ravno nasprotno. Muslimanska skupnost v Sloveniji, ki jo vodi mufti D?ogi?, je namre? sporo?ila javnosti, da ne bo sodelovala pri gradnji, ?e jo bo vodila Islamska skupnost v Sloveniji, ki je podrejena Islamski skupnosti v BiH iz Sarajeva. Ali to torej pomeni, da bo vsaka izmed skupnosti muslimanov v Sloveniji gradila svojo d?amijo? Ali pa morda ena muslimanska skupnost celo diskriminira drugo v Sloveniji? ?e je tako, namre? pomeni, da podpora MOL izgradnji d?amije v Ljubljani, v re?iji Islamske skupnosti v Sloveniji (Sarajevske), dejansko pomeni tudi diskriminacijo Muslimanske skupnosti v Sloveniji.
Poglejmo zato v ?vico, v kateri v z?ri?kem kantonu ?ivi okoli 15.000 Bo?njakov, med aktivnimi v tamkaj?njem »d?ematu« (odbor ali okro?je) je okoli 800 dru?in, ki pla?ujejo ?lanarino. Skupnost se financira ?e s prostovoljnimi prispevki in prihodki iz interne restavracije. Tamkaj?nji bosanski muslimani so skupaj z Albanci in Turki povezani v Zdru?enje islamskih skupnosti Z?rich, ki nastopa kot sogovornik z javnostjo. Vodja bo?nja?ke muslimanske skupnosti v Z?richu, imam Halilovi? je med drugim izjavil: »D?amija za tukaj?nje muslimane ni prioriteta, saj “skupaj z minaretom ni temelj na?e vere”…« (vir: (povezava)
Glede na izjavo visokega predstavnika muslimanske skupnosti v ?vici, torej d?amija vklju?no z minaretom sploh ni temelj muslimanske vere, kar pomeni da njen obstoj dejansko ni nujen! Neobstoj d?amije v Sloveniji, ali v Ljubljani zato ne pomeni kr?itve pravic muslimanske verske skupnosti, niti Ustave RS!
Kon?no smo torej pri?li do prvega izmed dveh bistvenih problemov, ki se pojavljajo v zvezi z izgradnjo d?amije v Ljubljani. Dejstvo je namre?, da za verske potrebe muslimanov zado??ajo molilnice. D?amija pa je ?e neke vrste versko-politi?na institucija, saj zdru?uje zraven verskega, tudi kulturno, in pravno-politi?no delovanje.
V Sloveniji imamo ?e sedaj ve?je ?tevilo molilnic za muslimane, v katerih je zagotovljena pravica vernikov iz 14. ?lena Ustave RS. Obstajajo v vseh ve?jih slovenskih mestih, kjer ?ivijo tudi muslimani. V sami Ljubljani bi naj po zagotovilu mestnega svetnika MOL g. Jarca ?e sedaj obstajalo celo 13 molilnic. Do sedaj v Stranki Slovenskega Naroda nimamo nikakr?nih informacij, da bi bile z molilnicami v Sloveniji kakr?nekoli te?ave.
Zakaj torej d?amija? Kot ?e re?eno, d?amija ni zgolj verski objekt, temve? gre dejansko za islamski versko-kulturno-pravno-politi?ni center. V Evropskih dr?avah v zadnjem obdobju opa?ajo, da se ve?ina islamskih teroristov s samim terorizmom seznani prav v islamskih centrih – d?amijah. Ne trdimo, da bo nujno tako tudi v Sloveniji, temve? zgolj pi?emo o opa?anju v Evropi, do tega pa imamo vso pravico. V vsakem primeru predstavlja d?amija mnogo ve? od verskega objekta in je zato ni mogo?e primerjati s kr??ansko cerkvijo, niti po velikosti, niti po namembnosti delovanja.
Stranka Slovenskega Naroda odlo?no zagovarja dikcijo Ustave Republike Slovenije, ki v svojem 7. ?lenu dolo?a, da so dr?ava in verske skupnosti lo?ene. Ta ?len Ustave RS je namre? zapisan zato, da verske skupnosti ne bi imele direktnega vpliva na politiko in tako prepre?uje negativne pojave iz slovenske zgodovine, ki so sicer povezani izklju?no s kr??ansko, bolje re?eno katoli?ko versko skupnostjo. Katoli?ka verska skupnost je namre? ve? stoletij skupaj z lai?nimi organi dr?ave vodila dru?beno politiko in ob tem pogosto zlorabljala svoje vernike. Ustava RS skrbi za to, da se kaj tak?nega nikdar ve? ne bi ponovilo.
Ali ni morda prav izgradnja konkretnega islamskega versko-kulturno-pravno-politi?nega centra - d?amije, v nasprotju z Ustavo RS? Mufti D?ogi?, predstavnik Muslimanske skupnosti v Sloveniji, katera ne ?eli sodelovati z Islamsko skupnostjo v Sloveniji, je celo opozoril slovenske politike, da niti v islamski dogmi ni doktrinarnih razlogov, da bi Islamska skupnost BiH imenovala vrhovnega predstavnika muslimanov v Sloveniji. Tak?na praksa, je po D?ogi?evih besedah izjema in anahronizem, ne pa pravilo.
smskupnost.si
In res, zakaj torej tudi bo?nja?ki muslimani v ?vici niso podrejeni Islamski skupnosti v BiH, medtem ko v Sloveniji so? »Veze z islamsko skupnostjo BiH, kateri je islamska skupnost Slovenije administrativno podrejena, zavirajo integracijo muslimanov v slovensko dru?bo. Razlog je preprost, islamska skupnost BiH ima svoje interese in afinitete, ki se razlikujejo od interesov muslimanov v Sloveniji«. Besede muftija D?ogi?a torej jasno izra?ajo zaskrbljenost te skupnosti muslimanov, predvsem zato, ker zraven njihove skupnosti obstaja ?e islamska skupnost, ki o?itno v Sloveniji ?iri tudi politi?ne interese v skladu z interesi Islamske skupnosti v BiH!
Vir: www.banjaluka.rs.ba/.../_images/ferhadija.jpg
Na sliki: D?amija Ferhadija v Banjaluki je bila zgrajena z denarjem od visoke odkupnine za odsekani glavi dveh slovenskih voja?kih poveljnikov (poveljnika Vojne krajine in de?elnega glavarja Kranjske Hervarda Turja?kega in njegovega ?astnika Ivana Voljkovi?a), med letoma 1579 in 1580. Dru?ina baronov Turja?kih je odkupila od Turkov glavi obeh slovenskih poveljnikov za 20.000 tolarjev. Toda dejansko so dobili le dve s slamo napolnjeni ko?i z obraza, saj je lobanji zadr?al Ferhad pa?a. Obe naga?eni glavi sta bili do leta 1943 shranjeni v skrinjici iz cipresnega lesa v grajski oro?arni. Po napadu partizanov na grad Turjak, 19. septembra, pa je skrinja izginila brez sledu. Ustava Islamske skupnosti v BiH v svojem 2. ?lenu pravi, da »je avtonomija Islamske skupnosti v BiH utemeljena z versko pravnimi institucijami bosanskih muslimanov iz ?asov osmanske uprave v Bosni«. Iz ?asov torej, ko je bila zgrajena d?amija Ferhadija, o katerih pi?e zgoraj, ob?irneje pa tukaj http://www.hervardi.com/hervard_turjaski.php .
Prav to dejstvo je po mnenju Stranke Slovenskega Naroda izjemno pomembno, saj na nek na?in zaobide 7. ?len Ustave RS. Res je sicer, da je Islamska skupnost v Sloveniji lo?ena od na?e slovenske dr?ave, toda obenem je sestavni del neke druge Islamske skupnosti v drugi dr?avi, ki ima v svoji Ustavi (www.rijaset.ba ) v 1. ?lenu navedeno celo, da so »Me?ihati Islamske skupnosti Sand?aka, Hrva?ke in Slovenije sestavni del Islamske skupnosti v BiH«.
Posebej zanimivo je, da je muslimanska skupnost muftija Grabusa ?e pokazala nestrpnost do Slovencev in do slovenske kulturno-zgodovinske dedi??ine, saj je ob soglasju »slovenske politike« oskrunila grobove pokopanih, padlih v I. svetovni vojni v Logu pod Mangartom. Z obstoje?ih grobov, ki so tam blizu 100 let, so Grabusovi sodelavci odstranili kri?e, kateri so ves ta ?as ozna?evali grobove. Ti kri?i v svojem bistvu niti nimajo toliko religijskega pomena, kot predvsem pietetno-kulturnega v smislu ozna?evanja groba. (Karantanska zaveza). Nih?e ni niti sku?al preveriti, ali so bili med pokopanimi vojaki iz bosanskega polka dejansko sami muslimani, ali tudi katoliki in pravoslavci. Izruvane kri?e so preprosto nadomestila muslimanska znamenja. V vsakem primeru povsem nedopustno, vendar pa hkrati s soglasjem slovenskih oblasti. Prav to ka?e, da je problem v slovenski oblasti in ne v samih muslimanih.
Ali lahko torej po tem vzorcu obna?anja pri?akujemo tudi vznemirjanje okoli?kih prebivalcev d?amije v Ljubljani? Ali se lahko tovrstna islamska »politika do mrtvih« ponovi tudi v odnosu do ?ivih? Kje so bili v tem konkretnem primeru vsi varuhi pravic tujcev, ko so jih potrebovali doma?ini? Ali ni bil ponovno nekdo diskriminiran?
Stranka Slovenskega Naroda
Hervard Turja?ki
Ps. Janez Vajkard Valvasor je zapisal, da smo se 21. septembra 1575 utaborili pri Buda?kem ob Radgonji, svojo zadnjo no? pa sem nemirno spal, kot da bi slutil, da bom izdan, obkoljen in pogubljen. Na ta datum, ?ez 433 let bodo v Sloveniji volitve v Dr?avni zbor. |
|
|
Štajerc
RTV SLO
Ljubljana 
