|
Program za razvoj Slovenije |
|
|
10 Jul 2008 ob 01:22 PM |
Spo?tovane Slovenke, spo?tovani Slovenci!
Stranka Slovenskega Naroda vna?a v slovenski parlamentarizem novo dimenzijo politi?ne kulture in delovanja. Oboje obupno potrebujemo. SSN se bo venomer zavzemala za Slovencem in Slovenkam prijazne pobude, ?etudi bodo te izvirale iz ideolo?ko nasprotujo?ih si strank. SSN deluje in bo delovala izklju?no v slu?bi Slovenk in Slovencev, kot zagovornik njihovih interesov. Vedno bomo delovali v smeri, da se le najbolj?e ideje implementirajo v zakonodajo in delovanje slovenske dr?ave v dobrobit dr?avljanov. SSN ima poslanstvo vse Slovenke in Slovence zediniti, ne lo?evati, deliti ali razdru?evati!
Za vse te?ave poznamo re?itve, za vse projekte imamo izdelane na?rte! Potrebujemo le ?e Va? glas in zaupanje, da bomo to lahko uresni?ili!
»SLOVENIJA SI TO ZASLU?I!«
»VI SI TO ZASLU?ITE!«
“Vsako serce iskreno bije za blagor de?ele, v kteri je ?lovek rojen, v kteri star?i, bratji in mile sestrice prebivajo; v ljubezni domovine se vse zjedini.”
(Zedinjena Slovenija)
Republika Slovenija naj bo:
- Svobodna dr?ava – osvobojena vseh spon, ki nas ve?ejo ?e od ?asov fa?izma, nacizma in komunizma, vse do dana?njega EU globalizma, tako v individualnem, kot v narodnem smislu.
- Pravna dr?ava – v kateri bodo veljali Ustava in zakoni, ki bodo napisani v dobrobit dr?avljanom in ne zgolj v njihovo omejevanje.
- Demokrati?na dr?ava – ki bo utemeljena na izpri?ani izvirni slovenski karantanski demokraciji in katere vrednote so zapisane v slovenskem zgodovinskem spominu.
- Socialna dr?ava – ki bo pravi?no skrbela za ?im ?ir?e mno?ice dr?avljanov in jim zagotavljala ugodne pogoje za ?ivljenje, napredek, razvoj ter pokoj.
- Zdrava dr?ava – v kateri bosta v ospredju tako zdravje dr?avljanov, kot tudi zdravje okolja v katerem ?ivimo in ki neizbe?no vpliva na zdravje vseh nas.
- Varna dr?ava - v kateri se bomo po?utili varne, tako dr?avljani posamezniki, kot tudi slovenski narod v domovini, Slovenci po svetu pa jo bodo sprejemali kot pravo narodno matico.
- Kulturna dr?ava – katere poslanstvo bo, tako nam Slovencem, kot tudi drugim v Evropi in po vsemu svetu, predstavljati kulturne dose?ke slovenskih avtorjev in slovenskega naroda v celoti.
Kazalo:
- Uvod
- Vrednostni sistem
- Gospodarstvo
- Kmetijstvo
- Terciarne dejavnosti (Turizem in gostinstvo, trgovina in druge storitve)
- Znanost in razvoj
- Zaposlenost in blagostanje dr?avljanov/ Socialni program
- Lokalna samouprava
- Skrb za na?o mladino
- Varstvo na?ih upokojencev
- Varovanje ozemlja Republike Slovenije, ekolo?ka in stvarna za??ita prostora ter kulturne in krajinske dedi??ine
- Narodnostna politika
- Slovenci v zamejstvu in po svetu
- Manj?ine v Sloveniji in migracije
- Odnos do Evropske zveze (unije)
- Zdravstvo
- Notranje-varnostna politika
- Promet
- ?olstvo
- ?port in rekreacija
- Kultura
- Zunanja politika
- Obramba
- Javna uprava
- Javne finance
- Pravosodje
- Kako bomo zagotovili izvajanje na?ega programa?
1. Uvod
Slovenski narod je naravna zgodovinska skupnost posameznikov slovenskega rodu. Slovenci smo zgodovinsko, politi?no in kulturno dejstvo, ki kot dru?ba ali narod nismo »nastali«, leta 1991 (osamosvojitev Republike Slovenije), ne leta 1945 (LRS v FLRJ), niti leta 1918 (Dr?ava SHS in zatem Kraljevina SHS, katere konstitutivni del smo bili). Prav tako ne gre iskati na?ih za?etkov leta 1848 (pomlad narodov in zahteva po Zedinjeni Sloveniji), ne leta 1550 (prva ohranjena tiskana slovenska knjiga), ne v obdobju dvestoletnih vojn s Turki in potur?enci (in ne v kme?kih uporih, ki ?asovno sovpadajo), v katerih je bila s svojega doma odpeljana kar tretjina takratnih Slovencev. Za?etkov slovenskega naroda tudi ni iskati v dobi Velike vojvodine Karantanije (952 – 1180) in niti leta 623 (v dobi slovenskega kraljestva z izvoljenim (!) kraljem Samom), temve? ?e davno prej. Sedanja generacija Slovencev je na temeljih slovenske kulture in zgodovine zgolj znova zgradila lastno dr?avo, ki pa je res na veliko manj?em ozemlju, kot je bila neko?. Iz teh dejstev preprosto moramo znati izlu??iti ustrezne napotke za prihodnost!
V svoji zgodovini smo se Slovenci prepogosto soo?ali s poizkusi tujcev, ki so hoteli izbrisati na? narod s tega dela Evrope. Skozi zgodovino so nas ogro?ala ?tevilna ljudstva in vojske, ki so nam vedno znova in znova ter kos za kosom, odtrgale dele na?ega ozemlja. Tako je dana?nja Slovenija zgolj ostanek neko? bistveno ve?je Slovenije, ki se je pred na?im ?tetjem razprostirala na ozemljih dana?njih dr?av vzhodne ?vice, severne Italije, Avstrije, ju?ne Nem?ije, Slova?ke, Mad?arske, Romunije, Bolgarije, severne Gr?ije, Makedonije, Srbije, ?rne gore, BiH in Hrva?ke. V primarnih zgodovinskih virih je takratna Slovenija navadno zapisana z latinskim izrazom Sclavonia ali Sclavinia, kar nima ni? skupnega z mnogo kasnej?im pojavom t.i. Slovanov, ki so prav tako kot Germani in Romani zasedli dele takratne Slovenije (Bolgari/Volgari, Abari/Obri, Srbi, Hrvati).
Tega ne omenjamo zato, ker bi bili mnenja, da moramo ta ozemlja Slovenci dobiti nazaj (kar bi bil napadalni, agresivni oziroma negativni nacionalizem), temve? zato, ker nas poznavanje in razumevanje zgodovine u?i, da se stanja in dogajanja v dolo?enih ?asovnih ciklih ponavljajo. »NAROD KI NE POZNA SVOJE PRETEKLOSTI, JO MORA DO?IVETI ?E ENKRAT. Kdo od Slovencev bi ?elel, da bi na? narod moral pretrpeti ?e enkrat, kar je ?e pretrpel? Zato je treba poznati svojo zgodovino, da se bomo znali braniti in obdr?ati, kar so nam zgradili na?i predniki«. (Dr. Luka Sien?nik, Koro?ki plebiscit 1920, Uvodna beseda) Gre torej za izklju?no pozitiven, narodno obrambni nacionalizem, ali domoljubje, kot nas u?i na? koro?ki rojak dr. Sien?nik in ki nikdar ne omalova?uje tujega. Pravzaprav ?ele tisti, ki pozna svoje korenine, lahko dela pravilne primerjave z drugimi narodi in kulturami ter z njimi enakopravno sodeluje.
Slovenci smo bili v svoji dolgoletni zgodovinski prisotnosti v srednjeevropskem prostoru ve? krat ?rtve genocida. Prvi znani in dokumentirani genocid nad Slovenci se je zgodil v obdobju »Velikega Rima«. V tem ?asu je ime Slovenec (latinsko Sclaven) postalo celo sinonim za su?nja, od koder se je v tem pomenu preneslo tudi v ?tevilne evropske jezike (sclav, schiavo, sklave, slave). Drugi genocid nad Slovenci se je zgodil v ?asu vpadov vzhodnih ?ez donavskih ljudstev (Hunov, Sarmatov, Obrov/Abarov, Bolgarov/Volgarov…) v Slovenijo (Obdonavsko Slovenijo in Panonsko Slovenijo severno od nje). Tretji genocid so na?i predniki do?iveli v 8. in 9. stoletju v ?asu Karla Velikega, ?etrtega v obdobju 10. stoletja, ko so Panonijo zasedli Mad?ari, petega v dvestoletnih vojnah s Turki, ko je bila s svojega doma odpeljana kar tretjina takratnih Slovencev, zadnjega pa smo bili dele?ni v 20. stoletju, ko so nas razdelili na ?tiri dr?ave. Prav v vseh (in vse so bile sosednje) smo bili zapisani smrti in narodnemu izginotju.
V Stranki Slovenskega Naroda smo mnenja, da se politi?ne stranke v dana?nji Republiki Sloveniji ne zavedajo dovolj pomena preteklosti na?ega naroda in posledi?no tudi ne skrbijo ustrezno za na?o prihodnost. Prav ob?utek nezadovoljstva s trenutnim stanjem ter trendom in zavedanje, da smo Slovenci sami v prvi vrsti odgovorni za na? nadaljnji obstoj in razvoj, je privedlo do nastanka Stranke Slovenskega Naroda.. Dovolj je bilo zlorabljanja demokracije, politikanstva in manipulacij s strani obstoje?ih politi?nih elit!
Slovenija je dr?ava Slovencev in prav zato na?a dr?ava obstaja s tak?nim imenom. Njen obstoj je utemeljen na obstoju slovenskega naroda in ne na obstoju abstraktne mno?ice ljudi ali dr?avljanov. Namen dr?ave je za??ita naroda, njegovega ozemlja in njegovih interesov. V SSN spoznavamo, da trenutna slovenska oblast ne spo?tuje 4. ?lena Ustave Republike Slovenije o nedeljivosti ozemeljske enotnosti in celovitosti, saj ne nadzoruje ozemlja, ki ga je nadzorovala pred in ob osamosvojitvi Republike Slovenije. Med prioritete v programu SSN sodi tudi pogajanje o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrva?ko ter kon?na dolo?itev te meje.
V SSN opozarjamo, da je vsakr?no »privatno« pogajanje kogarkoli, glede ozemlja, ki si ga je Hrva?ka prilastila po letu 1991 nacionalna izdaja in kaznivo dejanje po ?lenu 350 KZ RS ter v nasprotju s 4. ?lenom Ustave RS. Smo tudi mnenja, da je vsakr?no pogajanje brez ve?inske podpore Dr?avnega zbora Republike Slovenije nelegitimno in kaznivo dejanje. Ko bo stanje na dan 25.06.1991 ponovno vzpostavljeno, kar pomeni, da morata biti odstranjeni tudi hrva?ki kontrolni to?ki na slovenskem ozemlju (»Plovanija« na levem bregu reke Dragonje in kontrolna to?ka pri Hotizi, na levem bregu reke Mure), ?ele nastanejo pogoji za pogajanja s Hrva?ko o meddr?avni meji. Pri tem se je treba z Republiko Hrva?ko sporazumeti, o ?em se pogajamo in pred katero mednarodno institucijo bi pri?li do pravno zavezujo?ega sporazuma za obe dr?avi. V ta namen ima SSN izdelan konkreten predlog.
Oblast in njeni vsakokratni nosilci morajo biti v slu?bi slovenskega naroda in temeljijo na njegovi demokrati?no izra?eni volji. Suverenost oblasti izvira izklju?no iz suverenosti slovenskega naroda, zato mora oblast slu?iti slovenskemu narodu, ne pa mu vladati. To nas u?i ?e starodavni izvirni pravni obred (del zgodovinsko priznanega prava Institutio Sclavenica) Ustoli?evanja v Karantaniji. Od tam v SSN ?rpamo osnove na?e lastne, slovenske demokracije in prava, ki so nam ju zapustili na?i predniki. Nikakr?ne potrebe ni, da nam danes o demokraciji predavajo zahodne dr?ave, ki so se demokracije (zelo slabo) nau?ile tudi od na?ih slovenskih prednikov.
V Sloveniji naj se dosledno upo?tevajo na?ela pravne dr?ave, ob tem pa ?e na?ela enakopravnosti, pravi?nosti, socialnega ?uta in ?lovekoljubnosti. ?lovekove pravice in temeljne svobo??ine, ki v svojem bistvu ne ogro?ajo obstoja slovenskega naroda, naj bodo osnovna predpostavka ustavno-pravne ureditve Slovenije. Slovenski dr?avni ali nacionalni interes razumemo kot celoto, ki jo sestavljajo narodnostna, ozemeljska, socialna, gospodarska, kulturna, jezikovna, zgodovinska, varnostna in demografska sestavina. Slovenska dr?ava je dol?na skrbeti za ohranitev in razvoj vseh na?tetih sestavin slovenske dru?be.
V SSN se zavedamo, da trenutno v Sloveniji ni mogo?e govoriti o svobodnem medijskem poro?anju. Imamo svobodo govora, ne pa svobode obve??anja. Medijsko poro?anje naj bo zato objektivno in uravnote?eno, ne pa izkrivljeno, enostransko in cenzurirano. Nih?e ne sme, z ustrahovanjem, ali kakr?no koli prisilo usmerjati, ali kako druga?e vplivati, na objektivno novinarsko poro?anje svobodoljubnih novinarjev. Novinarsko delo naj odlikujeta profesionalizem in novinarska svoboda do objektivnega poro?anja.
SSN odklanja, zavra?a in obsoja vse tri totalitarizme dvajsetega stoletja - fa?izem, nacizem in komunizem. Vse tri ocenjujemo kot izrazito protislovensko naravnane ter hkrati kot nosilce zadnjega genocida nad Slovenci, v katerem so zelo aktivno sodelovali tudi sami pripadniki na?ega naroda (ideolo?ko zavedeni Slovenci na obeh straneh). Kot nesprejemljivo in zastarelo ozna?ujemo tudi politi?no delitev na »levico« in »desnico« ter stereotipe v zvezi s tem, kar slu?i zgolj politikantom, nikakor pa ne dru?bi kot celoti. Zavra?amo tudi vsakr?no oblikovanje od ljudstva odtujenih politi?nih in gospodarskih ter medijskih elit, ki du?ijo na?o izvirno demokracijo.
SSN se ne zavzema za zaprto ali izolirano dru?bo, temve? vidi vlogo Slovenije v Evropi in svetu tak?no, kot ji po na?em mnenju pripada. Slovensko avtohtono kulturo, izvirno politi?no demokracijo in zgodovinsko izku?njo ter vlogo smo Slovenci po na?em mnenju celo dol?ni posredovati drugim narodom in kulturam. V SSN na?eloma spo?tujemo vse kulture, ki niso usmerjene agresivno in proti drugim. Pestrost in hkratnost razli?nega obstoja kultur ter narodov, je po na?em mnenju veliko bogastvo, ki ga je potrebno na zemlji ohraniti. Na sleherni generaciji Slovencev le?i odgovornost ohraniti na? narod in na?o izro?ilo vsem bodo?im generacijam Slovencev in Zemljanov.
Zavedamo se, da je preteklost nekaj, ?esar ne moremo spremeniti. Nujno pa potrebujemo spravo,brez katere smo mnogo ?ibkej?i kot bi bili sicer. Potrebujemo spravo med ?ivimi! Pri obeh, med drugo svetovno vojno sprtih slovenskih straneh, je potrebno le izlu??iti dobro od slabega, totalitarizme in manipulacije, od dobronamernosti ljudi in bojevnikov. Dobra dejanja moramo ohraniti in jih kot tak?na sporo?ati bodo?im rodovom. Enako velja za slaba dejanja, zato da se nikoli ve? ne bi ponovila. Dana?nja generacija Slovencev mora dru?no ustvariti tak?ne pogoje in razmere, v katerih bosta slovenski narod in posameznik lahko do?ivela svoj razcvet in blagostanje. Zadovoljna dru?ba blagostanja bo najbolj?i slovenski branik - ?ele tak?na dr?ava, bo prava na?a dr?ava. To je sporo?ilo vseh na?i prednikov, ki so skozi na?o narodno zgodovino, umrli v boju za bolj?o in pravi?nej?o dru?bo ter svobodo.
?ele v takih razmerah bo kon?no spet nastopil trenutek za dvig slovenske natalitete, ki tak?na kot je trenutno, dolgoro?no in v temeljih, pomeni postopni propad in izginotje slovenskega naroda. Prizadevati si moramo za dvig rodnosti slovenskega naroda na tak?en na?in, da se ne privilegira tujih etni?nih skupin, zaradi njihovih etni?nih in dru?benih navad. Potrebno je zavarovati pravice slovenskih mater na podro?jih socialne politike, zdravstva in ?olstva ter posebej omejiti negativno diskriminacijo pri zaposlovanju. Za mlade slovenske dru?ine mora biti na voljo dovolj ustreznih stanovanj, ki omogo?ajo normalno ?ivljenje.
Zgledi iz zgodovine nam povedo, da iz majhnega lahko zraste veliko, veliko se lahko zru?i v prah in postane majhno, nato pa spet obratno. Naj iz danes »majhne« Slovenije zraste velik vzgled!
Stranka Slovenskega Naroda bo zgoraj zapisana na?ela vselej dosledno zastopala in uresni?evala s svojim programom, ko bo za to dobila mandat iz rok ljudstva. Od drugih strank se razlikujemo predvsem po tem, da to za kar se zavzemamo, tudi uresni?imo!
2. Vrednostni sistem (Kazalo)
Vpra?ajmo se kak?en vrednostni sistem naj podpiramo v Sloveniji?
Ali smo za pragmati?no in pogosto celo primitivno zadovoljevanje lastnih potreb brez eti?ne solidarnosti, ne glede na prispevke ?lana tej dru?bi? Ali smo za nekriti?no razdeljevanje narodnega bogastva po na?elu volilnih glasov? Ali smo za razprodajo slovenskega narodnega bogastva?
V SSN nismo tak?nega mnenja! Zakaj bi nekdo, ki se poslu?uje agresivnega, neeti?nega obna?anja in manipulacij (lukenj v zakonu), imel prednost pred nekom, ki vse ?ivljenje trdo dela in nekriti?no, brez manipulacij prispeva v dr?avni prora?un? Absurd nastane, ko se iz prora?una socialno podpira manipulatorje, namesto tistih, ki so pomo?i res potrebni. Danes v Slovenji pridobi socialno pomo? iz razli?nih naslovov ve? tistih, ki z manipulacijo to neupravi?eno izkori??ajo, kot tistih, ki resni?no potrebujejo pomo?. Vpra?ajmo se ali ho?emo vzdr?evati take vrednote? SSN ima jasen odgovor - tega no?emo!
3. Gospodarstvo (Kazalo)
Ena najpomembnej?ih prioritet SSN je, kako zagotoviti ve?ini na?ega prebivalstva delo in dostojno pla?ilo za opravljeno delo doma, v Republiki Sloveniji. Politika ki jo bomo vodili, bo zato izhajala predvsem iz tega izhodi??a in zadovoljevanju teh kriterijev bodo namenjeni tudi na?i gospodarski ukrepi.
V SSN smo prepri?ani, da sta lahko u?inkovita ali neu?inkovita, tako zasebna, kot dr?avna lastnina. Ne vidimo nikakr?ne potrebe po ?imprej?nji privatizaciji tistih gospodarskih dru?b, katere so tudi v lasti slovenske dr?ave. Seveda pa je naloga dr?ave zagotoviti, da bodo te gospodarske dru?be ?im bolj uspe?ne in predvsem v slu?bi nas dr?avljanov. Uspe?nih gospodarskih dru?b v lasti ali solastni?tvu slovenske dr?ave ne smemo prodajati, sploh pa ne tujemu kapitalu iz prete?no sosednjih dr?av.
Slovenska politika je dol?na omogo?iti dostop zainteresiranim slovenskim podjetjem do vrhunskih politikov in lobistov ter ustrezno vladno logisti?no podporo ob obisku dr?av, gospodarskih partneric, ki so zanimive za trgovanje in vlaganje slovenskega kapitala.
Dokler je Republika Slovenija ?lanica EU, je slovenska politika dol?na maksimalno pomagati zainteresiranim slovenskim podjetjem v ?im ve?ji mo?ni meri ?rpati sredstva iz evropskih skladov, saj gre pravzaprav za na? davkopla?evalski denar. Neuspe?no ?rpanje tega denarja je za Slovenijo nesprejemljivo. Pomeni nezaupnico slovenski politiki in ka?e na njeno nesposobnost zagotoviti osnovni nacionalni interes.
Administracijo in birokratske zapletene postopke je potrebno zmanj?ati na minimum in racionalizirati do skrajnosti, kar bo gospodarstvu omogo?ilo zni?anje stro?kov, predvsem pa pospe?ilo reakcijski ?as, ki je zelo pomemben pri sklepanju novih poslov.
SSN bo zagotovila ustrezno podjetni?ko klimo in ustrezno konkurenco na tr?i??u. To bomo dosegli s popravki zakonov, ki urejajo to materijo, z ureditvijo pla?ilne discipline, uvedbo enakih mo?nosti kandidature na javnih slovenskih in evropskih razpisih za vsa slovenska podjetja ter ustrezno dav?no politiko. Predvsem pa bomo zagotovili ustrezno investicijsko podporo ter dav?ne ugodnosti majhnim in srednjim podjetjem, ki morajo biti temelj slovenskega gospodarstva.
Na? gospodarski program je usmerjen v na?rtno odpiranje novih delovnih mest v regijah/pokrajinah, kjer je sedaj brezposelnost najve?ja – Koro?ka, Prekmurje, ?tajerska, severni del Primorske (Poso?je) in ju?ni del Kranjske (Dolenjska, Bela Krajina).
Upravne in druge dr?avne slu?be ter ?tevilne gospodarske zavode je potrebno organizirati tako, da ne bodo centralizirani v Ljubljani, temve? bo njihova razpr?enost po posameznih regijah, predvsem pa v sedmih (ali osmih) mestnih ob?inah – Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Nova Gorica in Murska Sobota (Slovenj Gradec ali Ravne na Koro?kem). Tako bomo zmanj?ali razlike v gospodarski razvitosti, kar bo dvignilo kvaliteto ?ivljenja po vsej dr?avi.
4. Kmetijstvo (Kazalo)
Kmetijstvo je ena klju?nih gospodarskih panog, ki omogo?a osnovno pre?ivetje dr?avljanov. V obdobju zadnjih 60 let (tudi po osamosvojitvi Slovenije), je bilo na?e kmetijstvo soo?eno z velikimi pretresi in spremembami. Rezultati tak?nega kmetijstva se danes ka?ejo v sorazmerno vi?jem pridelku, ki pa nikakor ne dosega potrebne kakovosti. Ob tem so v veliki meri tudi uni?ena (kontaminirana in izrabljena) precej?nja kmetijska obmo?ja. Klju?na vloga kmetijstva je namre? dose?i samozadostno oskrbo s kakovostnimi pridelki po ugodnih cenah in hkrati ohranjanje ?imbolj naravne kmetijske proizvodnje.
Potrebno je kon?no izdelati dolgoro?no strategijo kmetijskega razvoja v RS, ki bo temeljila na resni?nih potrebah na?ih dr?avljanov in obenem sku?ala ustrezno izrabiti in hkrati ohraniti na?o krajino. Slovenija bi lahko postala evropski ekstenzivni »kmetijski vrt«, kjer bi prevladovale manj?e ekolo?ke kmetije, katere bi pridelovale resni?no zdravo, kakovostno hrano. ?e posebej je potrebno zavarovati kmetije v obmejnih regijah, katerih ne bi smeli prodajati tujim dr?avljanom.
SSN bo poskrbela, da bodo kakovostni pridelki slovenskih kmetov dostopni ?irokemu krogu dr?avljanov po ustreznih cenah. Sedaj so kmetje tisti, ki zaslu?ijo najmanj, dobi?ke pa si delita zlasti trgovina in nekoliko manj ?ivilsko predelovalna industrija. Spremenili bomo razmerje cene v korist kmetov in v zmanj?anje dobi?kov trgovskih verig, tako da bomo ustanovili dr?avno dru?bo, ki bo skrbela za prodajo kmetijskih izdelkov direktnemu potro?niku, pri tem pa njen cilj ne bo ustvarjanje dobi?ka. Razlika bo na eni strani ?la v korist kmetov, na drugi pa v korist potro?nikov.
Slovensko kmetijstvo mora biti usmerjeno v pridelavo kakovostnih pridelkov in tesno povezano z verigo turisti?nih in gostinskih storitev, katerih pomemben del je tudi ponudba zdrave hrane.
5. Terciarne dejavnosti (Turizem in gostinstvo, trgovina in druge storitve) (Kazalo)
Storitvene dejavnosti dandanes ustvarjajo vedno ve?ji dele? BDP. V SSN smo mnenja, da Slovenija na podro?ju storitev premalo izrablja geografske in naravne danosti. Na?a majhnost je lahko pri tem velika prednost.
SSN ocenjuje, da sta na podro?ju storitvenih dejavnosti potrebni dve temeljni strate?ki opredelitvi. Prva se nana?a na mednarodno vlogo Slovenije v svetu, pri ?emer je potrebno zagotoviti ustrezne dav?no in ban?no zakonodajo. Slovenijo vidimo v vlogi posrednikov med posameznimi regijami sveta, v veliki meri navezano na Slovence po svetu, ki so lahko na?i predstavniki v klju?nih dr?avah. Kot ?e re?eno je lahko na?a majhnost pri tem velika prednost, ki jo je le treba znati izkoristiti.
Enako velja za drugo strate?ko opredelitev in sicer turizem. Dandanes se ve?ina turisti?nih agencij v Sloveniji ukvarja z reklamiranjem in prodajo turisti?nih storitev iz drugih destinacij na?im dr?avljanom. V SSN smo mnenja, da je potrebno izkoristiti na?o geografsko lego, majhnost in pestrost ter relativno ohranjenost krajine, kulturno bogastvo na?ega naroda in de?ele ter v Slovenijo pripeljati turiste, ki cenijo prav to kar ponujamo. Trg je ogromen in prepri?ani smo, da je mogo?e pove?ati tako ?tevilo gostov, kot tudi zaslu?ek iz te veje gospodarske panoge.
Turistom iz celega sveta je potrebno ponuditi to kar je na?e in seveda to tudi ustrezno zara?unati. Znati moramo predstaviti Slovenijo v druga?ni, posebni lu?i, ?esar seveda ne zmorejo liberalno – internacionalno usmerjeni kozmopoliti, ki ne razumejo in ne poznajo slovenskih korenin, zaradi ?esar tudi Slovenije ne znajo predstaviti svetu. V ta namen bo SSN ustanovila posebno dr?avno agencijo, ki se bo dejansko ukvarjala s promocijo Slovenije z nalogo pripeljati sem ustrezno ciljno skupino turistov.
6. Znanost in razvoj (Kazalo)
Razvojno-inovativno-informacijsko usmerjena dru?ba, ki se zaveda tudi odgovornosti do bodo?ih slovenskih generacij, je eden pomembnih temeljev za dru?bo, kakr?no si ?elimo in za katero si bo prizadevala SSN. V prvi vrsti je potrebno znanstvenim, razvojnim in inovativnim dejavnostim v na?i dr?avi dodeliti pravo vlogo. Slovenci smo bili vselej inovativno in razvojno naravnan, zvedav narod, ki je ?love?tvu zapustil celo vrsto izumov in inovacij.
Trenutna ocena SSN je, da obstoje?e institucije na tem podro?ju ne opravljajo svoje funkcije dovolj zadovoljivo. Pogosto celo prihaja do negativne zlorabe SAZU, za prepre?itev dostopnosti novih idej, ki niso v skladu z uveljavljenim politi?nim stali??em. Tak?na praksa se nadaljuje tudi v samostojni Sloveniji, izhaja pa iz obdobja komunisti?ne (socialisti?ne) diktature, ko so v SAZU sprejeli le politi?no primerne kadre.
Zato in zaradi materialno neustreznih pogojev je precej?nje ?tevilo slovenskih znanstvenikov in inovatorjev ter izumiteljev zapustilo svojo domovino in se podalo v svet. Zagotoviti moramo pogoje da se to ve? ne bo dogajalo, obenem pa je potrebno sku?ati dose?i vrnitev tistih, ki so zapustili svojo domovino. Gre za resni?no slovensko intelektualno elito, katere izgube si kot narod ne smemo in ne moremo privo??iti.
7. Zaposlenost in blagostanje dr?avljanov/ Socialni program (Kazalo)
Ustava Republike Slovenije dolo?a, da je na?a dr?ava socialna dr?ava. V SSN razumemo pod pojmom socialna dr?ava tak?no dr?avo, ki bo pravi?no skrbela za ?im ?ir?e mno?ice dr?avljanov in jim zagotavljala ugodne pogoje za ?ivljenje, napredek, razvoj ter pokoj. Trenutno stanje je na tem podro?ju, po mnenju SSN ni v skladu z dolo?bami Ustave.
Po osamosvojitvi Slovenije je pri?lo do velikanske delitve slovenske dru?be, na majhno elito na eni strani in na »preostanek dru?be« na drugi strani. Iz prej?njega politi?no-gospodarskega sistema nismo znali ohraniti tistih nekaj pozitivnih pridobitev, ki so vendarle obstajale. Nikdar ni bila narejena nikakr?na resna dru?bena analiza, niti preteklega »Jugoslovanskega« obdobja, niti tranzicijskega obdobja samostojne Slovenije.
SSN se zaveda, da je biv?a komunisti?na politi?na elita izkoristila tranzicijsko obdobje in si s pomo?jo zakonov (sprejemali so jih v glavnem isti poslanci) ter politi?nih kadrov v gospodarstvu, pridobila ogromno premo?enje, ki je ?e pred nekaj leti bilo last nas vseh, dr?avljanov Republike Slovenije. Ve?ini nas, so premeteni »prenovitelji« z zakonom »podarili« del?ek, bolje re?eno drobtinico na?ega premo?enja, v resnici pa so ga v celoti pobrali, oziroma privatizirali oni sami. Da bi naj bili vsi pred zakonom enaki, kot pravi Ustava RS, kar pomeni tudi,da bi morali obstajati za vse nas enaki pogoji, prenoviteljem ni bilo pomembno, saj so zakone sprejemali »poslanci ljudstva« in tak?nemu po?etju zagotovili legalnost. Nismo prepri?ani da je res bilo vse legalno, prepri?ani pa smo, da marsikaj zagotovo ni bilo legitimno.
V SSN vemo, da bi bilo dana?nje socialno stanje v Sloveniji povsem druga?no, ?e bi bilo na?e skupno premo?enje razdeljeno pravi?no. Jasno je, da bi pe??ica Slovencev imela mnogo manj, zato pa bi na drugi strani velika ve?ina lahko ?ivela ?loveka dostojno ?ivljenje. Sedanje stanje, ko pod pragom rev??ine ?ivi okrog 200.000 Slovencev je popolnoma nesprejemljivo in vodi v neizbe?ne dru?bene konflikte. Tega no?emo in ne potrebujemo! To ni dru?ba o kateri govori Ustava Republike Slovenije!
V SSN bomo zagotovili vi?jo minimalno pla?o, ki bo omogo?ala slehernemu zaposlenemu ?loveka dostojno ?ivljenje. Poskrbeli bomo za ni?je cene ?ivljenjsko potrebnih dobrin z intenzivnej?o dr?avno intervencijo, s katero bomo zajezili rast cen in zmanj?evanje kupne mo?i. Slovenija zaradi navidezne konkurence trgovskih verig trpi ni?anje standarda ve?ine prebivalstva ter pove?evanje razlik med premo?enjsko bogatimi in revnimi. Zato menimo, da je potrebna dr?avna intervencija v obliki neposrednega dobavitelja osnovnih ?ivil, ki bo s svojo prisotnostjo na trgu poskrbela za normalizacijo cenovnih trendov najpomembnej?ih ?ivljenjskih potreb??in.
Prav tako bomo poskrbeli za zni?anje cene javnih storitev in tiste energije, ki jo proizvedemo doma. Z racionalizacijo poslovanja bomo zni?ali vse cene komunalnih storitev, cene v otro?kih vrtcih za vse otroke ter ukinili pla?ilo stro?kov varstva za vsakega naslednjega otroka, kar bo skupaj z ni?jimi davki, posledi?no pomenilo ve? denarja v denarnicah dr?avljanov, predvsem pri tistih z ni?jimi dohodki.
Prizadevali si bomo za to, da dr?ava poskrbi za tiste dru?ine, ki so pomo?i najbolj potrebne. Predvsem si ?elimo uveljaviti narodnostno na?elo, ?e posebej pa na?elo individualne ocene resni?nega premo?enjskega stanja, pri dolo?anju vi?ine socialnih prejemkov. Slovenska dr?ava mora v prvi vrsti poskrbeti za Slovence.
8. Lokalna samouprava (Kazalo)
Zaradi optimalnega delovanja dr?ave, z manj?imi stro?ki, je potrebno uveljaviti v Sloveniji dvostopenjsko lokalno samoupravo. Na prvi stopnji sta »ob?ina« oz. »mestna ob?ina«, na drugi stopnji pa »de?ela«, ali pokrajina. Prav tak?no lokalno samoupravno ureditev smo Slovenci imeli ?e v Avstro-ogrski ter prva leta v Kraljevini SHS (namesto de?el sta bili takrat dve »oblasti«), kjer se je dokazala za dokaj uspe?no. Skladno z zgodovinskimi dejstvi in zgodovinsko tradicijo, se v SSN zavzemamo, da bi se najve?ja lokalna samoupravna enota v okviru Republike Slovenije imenovala »de?ela«, lahko pa tudi pokrajina.
SSN zagovarja predlog pokrajin – zgodovinsko utemeljenih nekdanjih de?el (kronovin) in predhodnih vojvodin. ?e zmerom obstajajo natan?ne meje med temi de?elami in celo mejni kamni, prav tako pa tudi obstaja de?elna zavest. Vpra?ajte ljudi in vsi vam bodo znali povedati ali so (od vzhoda proti zahodu) Prekmurci, ?tajerci, Koro?ci, Kranjci ali Primorci.
De?ele/pokrajine, ki jih skladno z zgodovinskim in kulturnim izro?ilom ter obstoje?o de?elno zavestjo prebivalstva Slovenije zagovarja Stranka Slovenskega Naroda:
- Prekmurje/Panonska (Prekmurje, de?elni urad *Murska Sobota)
- ?tajerska (?tajerska, de?elni urad *Maribor)
- Koro?ka (Koro?ka, de?elni urad *Ravne na Koro?kem)
- Kranjska (Gorenjska, Notranjska, Dolenjska in Bela Krajina, de?elni urad *Kranj)
- Primorska (Gori?ka in Istra, de?elni urad, *Koper, Nova Gorica, Ajdov??ina)
* dolo?itev de?elnih upravnih sredi?? je domena izbora oz. dogovora prebivalcev dolo?ene de?ele in ni nujno tak?na kot je tukaj navedeno.
Po na?em mnenju je Slovenija zmo?na vzdr?evati najve? 3 – 5 de?el. Vse kar bi bilo ve? je nesmiselno, nepotrebno in ?kodljivo. Ve?je ?tevilo teh enot bi namre? zelo obremenilo de?elne prora?une, saj bo potrebno vzpostaviti lastno pokrajinsko upravo, organe ter ostale javne slu?be, ki bodo skrbele za financiranje in upravljanje z de?elno infrastrukturo, ki danes obstaja le na ravni dr?ave. Mno?enje takega samoupravnega aparata v ?tirinajstih administrativnih enotah, oziroma pokrajinah o katerih je bilo govora, je stro?kovno nesprejemljivo za tako majhno dr?avo kot je Republika Slovenija. Menimo, da bi v tem primeru veliko preve? sredstev zapravili za goli obstoj mno?ice de?el, namesto za vzdr?evanje in razvoj de?elne infrastrukture, kar pa ni in ne more biti namen lokalne samouprave.
Zakon o de?elah/pokrajinah mora celovito re?iti tako pristojnosti de?el, ozemeljsko celovitost, kot tudi vire financiranja prora?unov de?el. V SSN smo prepri?ani, da bo v prihodnosti treba opraviti revizijo lokalne samouprave na ob?inski ravni. V prvi fazi prenove in racionalizacije naj ob?ine ostanejo v obstoje?em obsegu. Bli?nja prihodnost, ustrezne analize in predvsem ustanovitev regij (pokrajin ali de?el), kot drugo stopnjo lokalne samouprave, pa bo pokazala, ali je trenutna, morda tudi prevelika razdrobljenost ob?in pomanjkljivost, ki jo je potrebno odpraviti.
9. Skrb za na?o mladino (Kazalo)
Mladim je potrebno zagotoviti brezskrbno odra??anje, varnost in ustrezno izobrazbo kot bodo?emu stebru slovenske dru?be. Danes smo pri?a, da s slabim animacijskih programom ne uspemo pridobiti zanimanja mladine, ki si potem sama poi??e, v?asih in vedno bolj pogosto, tudi neustrezno pre?ivljanje prostega ?asa. Zavedati se je potrebno tega, da vsi zaradi specifi?nega ekonomskega stanja v svojih dru?inah, nimajo enakih mo?nosti zabave. ?e posebej ne tak?nih, kot tisti iz dru?in premo?nej?ega ekonomskega statusa, kar privede do socialne delitve mladih, frustracij in ve?ji dovzetnosti za deviantno obna?anje.
Ker smo pri?a razra??anju mladinskega kriminala bo potrebno kadrovsko okrepiti (predvsem v urbanih okoljih) posebne policijske oddelke, ki se ukvarjajo z mladinskim prestopni?tvom. Ti oddelki morajo biti sestavljeni iz mlaj?ih ?lanov policije, ustrezno dodatno izobra?enih tudi z znanjem psihologije najstnikov, ki se bodo na terenu po potrebi tudi sre?evali z mladino in jim s svetovanjem in nadzorom zagotavljali varnost, obenem pa jih opozarjali na pasti, v katere lahko zapadejo zaradi vpliva kriminalnega okolja. Gre zlasti za preventivno delovanje v zvezi z bojem proti drogam, alkoholu in drugim sodobnim odvisnostim, ki so tesno povezane s kriminalom. Prvenstvena naloga policije je preventivno delovanje in nikakor represivno, s ?emer se vse bolj soo?amo v zadnjem obdobju.
V okviru ob?in ali ?etrtnih skupnosti bi bilo modro pri?eti s projektom ustanavljanja mladinskih klubov, kjer bo lahko mladina predvsem pozimi aktivno pre?ivljala del svojega prostega ?asa v razli?nih dejavnostih, tudi izobra?evanju. Tak prostor se opremi skladno s trendi, ki se mladim zdijo dovolj atraktivni, da jih odvrnejo od pre?ivljanja prostega ?asa in dejanj, ki niso v prid socialnemu in psiholo?kemu razvoju mlade osebe.
V mestnih sredi??ih je potrebno urediti posebne »cone«, ki bodo namenjene zabavi v no?nih urah in ki ne bodo motile spalnih naselij. S tem se bomo izognili prepogostim konfliktom med prete?no mladimi zabavlja?i in starej?imi, ki jih no?no ?ivljenje moti. Prav tako bo koncentracija lokalov in klubov v za to namenjeni »coni« omogo?ala tudi la?ji nadzor nad morebitnim kriminalom, ki bi tam razvijal svoje aktivnosti.
10. Varstvo na?ih upokojencev (Kazalo)
Na?a dru?ba po?asi postaja vse starej?a. Upokojenci so danes preve? odrinjeni na dru?beni rob. Namesto, da bi izkoristili njihov velik potencial, se dr?ava otepa skrbi nad upokojenci in jim iz prora?una zagotavlja premajhno pokojnino za dostojno ?ivljenje. Tako imamo na eni strani vedno ve? upokojencev, ki prejemajo premajhno pokojnino za ?loveka dostojno ?ivljenje, na drugi strani pa imamo skupino privilegiranih upokojencev, kateri si lahko privo??ijo skoraj vse kar jim srce po?eli. Tak?ne razlike so nedopustne. ?e posebej je nedopustno usklajevanje pokojnin po postopku pri katerem vsem upokojencem dvignejo pokojnine za enak odstotek. Tako se ?e obstoje?a razlika med upokojenci samo neupravi?eno pove?uje.
Na?i upokojenci si zaslu?ijo predvsem u?ivati in zabavati v zaslu?enem upokojenskem statusu, ker prej zato niso imeli dovolj ?asa, saj so bili delovno obvezni in so poleg zaposlitve skrbeli ?e za svoje dru?ine. Tisti, ki so v dobri telesni in duhovni kondiciji navadno pomembno pomagajo svojim otrokom (posebej pri vnukih), ki so v sedanji dru?bi ?e precej bolj obremenjeni in jim ?al zmanjkuje ?asa za svoje otroke. Zato je vloga upokojencev v dana?nji slovenski dru?bi velikega pomena, pri?akujemo pa, da bo v prihodnje ?e ve?ja.
Tistim upokojencem, ki so opravilno hendikepirani, oz. slabega zdravja je potrebno zagotoviti in organizirati pomo? v dru?tvih rde?ega kri?a, civilne dru?be, patrona?ne slu?be ali posebnih pomo?nikov, ki bi proti pla?ilu iz posebnega dr?avnega sklada, pomagali pri njihovi oskrbi ali hi?nih opravilih. Predvsem tistim vitalnim upokojencem, ki bi hoteli ?e vedno ostati v delovnem razmerju dopustimo delati (v primeru, da med mlaj?imi ni potrebnega kadra) brez, da jim odtegnemo izpla?ilo ?e zaslu?ene pokojnine. Tako bi jim vrnili ob?utek, da so dru?beno koristni, obenem pa bi si izbolj?ali svoj premo?enjski standard ter dodatno prispevali v dr?avno blagajno.
11. Varovanje ozemlja Republike Slovenije, ekolo?ka in stvarna za??ita prostora ter kulturne in krajinske dedi??ine (Kazalo)
11.1 Varovanje ozemlja Republike Slovenije
V SSN nikoli ne bomo dopustili kr?enja suverenega ozemlja Republike Slovenije! Najprej bomo v skladu z Ustavo Republike Slovenije in njej podrejenimi Zakoni zagotovili jurisdikcijo in dejanski nadzor (tudi fizi?ni, policijski) na celotnem slovenskem ozemlju.
V pogajanjih za ju?no mejo bomo vztrajali na pravi?ni razmejitvi, skladni z zgodovinskimi in pravnimi argumenti. V pogajanja ali arbitra?o ne bomo pristopali z minimalnimi zahtevami in tako sami sebi zapirali mo?nost doseganja kompromisa, kot to po?ne aktualna politika v vsem poosamosvojitvenem obdobju. Celovita ob?ina Piran in celovit Piranski zaliv ter dostop do odprtega morja, oziroma celotno ozemlje na levem bregu Mure so tisti minimum, katerega nih?e ne sme ogro?ati. Manj od tega je veleizdaja!
V pogajanja ali arbitra?o moramo pristopiti z ve?jimi zahtevami, od dosedanjih, saj imamo za to prav vse argumente. Le ob tak?nem pristopu lahko upamo na za nas ugoden kompromis, kar je legitimna pot pri arbitra?i ali pogajanjih. Zato je potrebno opozoriti Republiko Hrva?ko, da nam ?e od 16. stoletja sistemati?no krade na?e ozemlje. Posebej pomembno je dogajanje v 20. stoletju, ko je Hrva?ka politika Slovencem, ob malomarnosti ali celo izdajalskem po?etju slovenske politike ter v imenu bratstva ali prijateljstva, ukradla velike dele ozemlja v Medmurju, ?umberku, Gorskem Kotarju, nad Reko (Slovenski pas) in v Istri.
11.1 Ekologija in energetska samozadostnost
V SSN bomo poskrbeli, da bo Slovenija zgled vsem dr?avam na svetu, kot prva ekolo?ka in energetsko var?na dr?ava. Ho?emo postati moralna avtoriteta na podro?ju energijske var?nosti, ekolo?kega zavedanja in delovanja, vsem za vzgled. S pravim pristopom v doseganju takega cilja ni potrebno obremenjevati dr?avljanov ali jih celo finan?no prikraj?ati. S takim pristopom bomo vsi samo pridobili, energiji bo padla cena, imeli bomo ?istej?e okolje, turisti?no bomo postali zanimivej?i, dr?ava pa se bo pribli?ala energetski samozadostnosti, kar je pomembno tudi z vidika nacionalne varnosti in neodvisnosti. Vi?ek ekolo?kih to?k bomo lahko celo prodali drugim ?lanicam EU in tako ?e nekaj zaslu?ili. Stanje je sedaj prav obratno, saj Slovenija celo kupuje ekolo?ke to?ke od drugih dr?av, namesto da bi uredila probleme z glavnimi onesna?evalci.
Varovanje okolja naj bo za??iteno tudi z ostrej?o kazensko politiko. Poseben poudarek bo na zakonskem varovanju nahajali?? in ?rpali?? pitne vode. Zaenkrat imamo v Sloveniji ?e zmeraj nadpovpre?no ?iste vodne vire in to je nujno potrebno ohraniti. Zastrupitev podtalnice ter posledi?no prepoved uporabe pitne vode za u?ivanje, bi bil velik ?ok v ?ivljenju prebivalcev ter enormno velik stro?ek in obremenitev predvsem za revnej?e dru?ine. 4 ?lanska dru?ina bi npr. ob ceni 0,50€ za liter kupljene ustekleni?ene vode, ob porabi cca 10 litrov na dan, porabila na mesec kar 150,00€ samo za pitno vodo.
11.3 Prostorska politika in za??ita kulturne dedi??ine
Potrebno bo na?rtno »skeniranje« celotne Slovenije in dolo?itev obmo?ij, ki so varna za gradnjo ter s tem uskladiti urbanisti?ne na?rte. Gradnja ne sme ve? biti dovoljena na nevarnih obmo?jih, ki so izpostavljena zemeljskim plazovom ali poplavam. ?e izgrajena urbana podro?ja podvr?ena naravnim ujmam, bo potrebno za??ititi z ustrezno infrastrukturo (nasipi, prekopi, klan?inami, pogozditvijo, dolo?itvami delov prostora, kamor se lahko izlije odve?na voda iz vodotokov...)
Posebno vlogo je treba nameniti strogi za??iti edinega nacionalnega parka v Sloveniji – Triglavskega narodnega parka. Pomembno je, da se ta ?imbolj ohrani in prepre?i v njem graditev objektov, ki tja ne spadajo. To je eden izmed redkih delov dr?ave, ki je tak?en, kot je bil tudi pred desetletji in stoletji. Prav tako je potrebno ?imbolj za??ititi tudi vse krajinske parke v Sloveniji.
V Sloveniji je potrebno ohraniti tudi zna?ilnosti regijske in pokrajinske urbanisti?ne kulturne dedi??ine in tako zagotoviti krajinsko prepoznavnost. SSN se zavzema za prepoved izgradnje objektov, ki kazijo slovensko pokrajino, oziroma preve? odstopajo od zna?ilnosti zgodovinske kulturne dedi??ine. Dr?ava in lokalna samouprava bo s pomo?jo ustreznih strokovnjakov pripravila za vsako regijo oz. podro?je brezpla?ne na?rte za ve? tipov hi?, skladnih z zgodovinsko in kulturno dedi??ino tega podro?ja. Na?rti in navodila bodo brezpla?no na voljo ob?anom pri novogradnji ali rekonstrukciji.
11.4 Stvarna za??ita prostora
Urbanisti?no zakonodajo bomo ustrezno dopolnili z omejitvami, ki ne bodo dopu??ale umestitve ve?jih novogradenj v lokalno okolje, ko bi to pomenilo nevarnost degradacije krajine ter poru?itve socialnega in etni?nega ravnovesja lokalnega prebivalstva, oziroma poru?itve ravnovesja z uni?enjem naravne ali kulturne dedi??ine. Vpliv na tak?ne odlo?itve mora imeti lokalno prebivalstvo, po potrebi tudi z ljudsko iniciativo oziroma izra?anjem volje na lokalnih referendumih.
12. Narodnostna politika (Kazalo)
Slovenijo morajo voditi iskreni domoljubi, ki jim je dobro dr?ave in dr?avljanov pred osebnimi koristmi. Upamo si trditi, da v Sloveniji po osamosvojitvi nismo imeli tak?nih politikov. Vse vlade, tak?ne ali druga?ne, so v ospredje postavljale povsem druga?ne cilje in skrbele predvsem za svoje koristi. V tem obdobju so parlamentarne politi?ne stranke, katere skupaj zatrejo kakr?nokoli novo konkurenco, ustvarile novo elito privilegirancev, za ljudstvo, kot izvirni nosilec demokracije pa jim ni ni? mar.
V SSN izhajamo iz 3. ?lena Ustave Republike Slovenije, po kateri je Slovenija dr?ava vseh svojih dr?avljank in dr?avljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodlo?be. Slovenija torej ni dr?ava nekak?nih dr?avljanov brez imena, temve? je nastala zaradi obstoja slovenskega naroda. Logi?no nadaljevanje je, da je namen in poslanstvo ter upravi?enost obstoja te dr?ave, tudi za??ita slovenskega naroda ter ustvarjanje tak?nih razmer, ki bodo prispevale k razvoju, ne le obstanku Slovencev.
Potrebno je voditi posebno skrb za Slovence doma in po svetu in prepre?iti zmanj?evanje narodnega telesa, katerega trend ?e meji na katastrofo. Strokovne analize ka?ejo, da prihaja ob prevelikem preseljevanju in »me?anju« ve? narodov, kultur in religij, do neizbe?nih konfliktov. ?e posebej nevarno je kadar gre za migracije sosednjih narodov, kar je pogosto tudi na?rtovano, zlasti kadar gre za velike narode. V Sloveniji imamo s tem stare zgodovinske in tudi novej?e izku?nje, vendar se ?al na?a politika ni iz njih ni?esar nau?ila. SSN bo to nesprejemljivo prakso zanesljivo spremenila!
Stanje v Republiki Sloveniji na tem podro?ju je ve? kot zaskrbljujo?e, saj Slovenci predstavljamo le ?e 83 odstotkov prebivalstva RS, trend pa je izrazito negativen. ?e posebej je zaskrbljujo?a spolna sestava ekonomskih migrantov, med katerimi sta dve tretjini mo?kih in le ena tretjina ?ensk. To seveda ustvarja tudi nesorazmerja in napetosti na povsem individualnem ?love?kem nivoju, saj je ?ensk v ustreznih letih premalo, glede na »ponudbo« mo?kih. Zato je nesprejemljivo, da Vlada RS vsako leto omogo?i 15.000 novih ekonomskih migrantov, ob tem pa je v Sloveniji okrog 80.000 brezposelnih.
Potrebno bo zelo omejiti podeljevanje dr?avljanstev za neslovenske rezidente ter namesto dovoljenja za stalno bivanje, uvesti dovoljenje s ?asovno omejenim bivanjem z mo?nostjo podalj?evanja, podobno kot imajo to urejeno v ?vici. To v dobr?ni meri zmanj?uje kriminaliteto, saj se prejemniki dovoljenja bojijo, da jim zaradi ukvarjanja s kriminalno dejavnostjo naslednji? dovoljenje ne bo ve? podalj?ano.
Potrebno je omejiti delovna dovoljenja na najve? 6 mesecev ali eno leto, z mo?nostjo podalj?evanja do najve? 5 let. S tako zaposlitveno politiko tujcev se potem prepre?i iz?rpanost teh delavcev, ki jih nekateri delodajalci v Sloveniji brezobzirno izkori??ajo in potem iz?rpane pustijo v breme slovenskemu socialnemu sistemu. Seveda se dolo?enim, predvsem visoko izobra?enim profilom lahko omogo?i dovoljenje za bivanje in zaposlitev za nedolo?en ?as do prejema dr?avljanstva, ?e je to v interesu celotne dru?be.
13. Slovenci v zamejstvu in po svetu (Kazalo)
V zamejstvu ?ivi okrog 150.000 Slovencev v vseh ?tirih sosednjih dr?avah. Neizpodbitno dejstvo je, da so Slovenci pri na?ih sosedih avtohtona manj?ina oziroma staroselci. Slovensko manj?ino v Republiki Avstriji varuje Avstrijska dr?avna pogodba (ADP) iz leta 1955, zato naj Republika Slovenija v mednarodnih odnosih zagotovi, da se njene dolo?be dosledno spo?tujejo. Podobno velja za polo?aj slovenske manj?ine v Italiji in na Mad?arskem. Zagotoviti je potrebno pravice avtohtoni slovenski manj?ini v dana?nji Republiki Hrva?ki, ?e posebej v Medmurju, “kajkavskem” Zagorju, ?umberku, Gorskem Kotarju, pri Reki in v Istri. V imenovanih predelih, je avtohtona slovenska manj?ina v brezpravnem polo?aju in zatirana.
SSN nikakor ni zadovoljna s polo?ajem slovenskih manj?in, niti z odnosom Republike Slovenije do njih. Zavedati se moramo, da predstavlja slovenska manj?ina del slovenskega narodnega telesa, ki je najbolj ogro?en in pravzaprav v vseh ?tirih sosednjih dr?avah zapostavljen. Trenutne razmere (EU) omogo?ajo enotni slovenski kulturni prostor, v katerega je nujno potrebno v ve?ji meri vklju?iti predstavnike slovenske manj?ine, hkrati pa je potrebno ?im ve?je sodelovanje tudi v obratni smeri, kar bo zagotovo krepilo polo?aj slovenske manj?ine v vseh sosednjih dr?avah.
Po svetu ?ivi okrog 500.000 Slovencev in potomcev Slovencev, pri ?emer so najve?je slovenske skupnosti v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. SSN je prepri?ana, da je ta del slovenskega narodnega telesa mo?no precej bolj navezati na domovino. Slovenci po svetu bi morali predstavljati osnovo mednarodnega kulturnega in ekonomskega sodelovanja. SSN bo to sodelovanje zanesljivo okrepila.
Ne moremo pristati na to, da ve? kot pol milijona Slovencev po svetu, v Dr?avnem zboru Republike Slovenije nima svojih predstavnikov, medtem ko ima nekaj tiso? pripadnikov manj?in v Sloveniji predstavnika za za??ito njihovih interesov. Zato je stali??e SSN, da naj imajo v slovenskem parlamentu svoje predstavnike tudi Slovenci, ki ?ivijo v zamejstvu in po svetu. Tak?ni predstavniki v parlamentu Republike Slovenije so nedvomno obojestransko koristni.
14. Manj?ine v Sloveniji in migracije (Kazalo)
V Sloveniji skladno z Ustavo obstajata dve manj?ini, italijanska in mad?arska. Pravice italijanske in mad?arske manj?ine v Sloveniji naj ustrezajo dejanskim pravicam slovenske manj?ine v Italiji in na Mad?arskem po na?elu recipro?nosti. Nesprejemljivo je na primer, da pribli?no enako ?tevil?na mad?arska manj?ina v Sloveniji dobi iz prora?una na?e dr?ave kar 10 krat ve? kot slovenska manj?ina v Porabju iz prora?una Mad?arske.
Druge manj?ine ne obstajajo in po mnenju SSN ne morejo oz. ne smejo nastati, saj zakonito in nezakonito ekonomsko priseljevanje, nista in ne smeta biti podlaga za pridobitev statusa manj?ine, ali posebnih pravic. Slovenija si mora prizadevati za ?im hitrej?o in u?inkovitej?o integracijo, na njenem ozemlju ?ive?ih, tujih dr?avljanov, oseb brez dr?avljanstva in pripadnikov tujih etni?nih skupin - migrantov.
Verske, narodnostne, etni?ne, rasne in druge podobne zna?ilnosti niso podlaga za zakonsko privilegiranost dolo?ene skupine v odnosu do Slovencev. Za vse na ozemlju Republike Slovenije veljajo isti zakoni ter moralna in druga dru?bena pravila, ki so nastala na podlagi samoniklosti in suverenosti slovenskega naroda.
Ohranitev slovenskega naroda terja uvedbo ob?irne migracijske zakonodaje, ki naj u?inkovito regulira ?tevilo zakonitih priseljencev v skladu z integracijskimi zmogljivostmi Republike Slovenije. ?e posebej je zaskrbljujo?a spolna sestava ekonomskih migrantov, med katerimi sta dve tretjini mo?kih in le ena tretjina ?ensk. To seveda ustvarja tudi nesorazmerja in napetosti na povsem individualnem ?love?kem nivoju, saj je ?ensk v ustreznih letih premalo, glede na »ponudbo« mo?kih. Zato je nesprejemljivo, da Vlada RS vsako leto omogo?i 15.000 novih ekonomskih migrantov, ob tem pa je v Sloveniji okrog 80.000 brezposelnih.
V SSN smo mnenja, da dosedanja politika migracij ustreza predvsem novonastalim »tajkunom«, ki tako dobijo cenej?o delovno silo od doma?e in posledi?no ve?ji dobi?ek. Seveda jim je pri tem prav malo mar za slovensko dru?bo, ?e zlasti pa za tiste dr?avljane, ki so brezposelni. Z vidika dru?be kot celote, pomeni tak?no po?etje zanesljiv nastanek novih dru?benih konfliktov, kar pa tajkunov ne zanima.
SSN si bo najprej prizadevala za ?im ve?jo zaposlitev doma?ega prebivalstva in za samo nujne migracije, ki ne bodo ogro?ale temeljev na?e dr?ave in dru?be.
15. Odnos do Evropske zveze (unije) (Kazalo)
Republika Slovenija je s podpisom pridru?itvenega sporazuma postala enakopravna ?lanica EU. V Stranki Slovenskega Naroda menimo, da EU ni edina alternativa za na? nadaljnji razvoj, je pa realno dejstvo. Mnenja smo tudi, da Evropska unija ne sme postati centralizirana naddr?ava, ki bi jo vodila ?e bolj oddaljena elita evro-politi?nega “plemstva”. Zato smo bili januarja letos edina slovenska stranka, ki se je resno lotila slovenskega projekta za referendum o Lizbonski pogodbi. V potrditev teh besed naj navedemo, da je meseca januarja/Prosinca 2008, Stranka Slovenskega Naroda v ?estih zakonsko dolo?enih dneh zbrala 1000 podpisov za razpis referenduma o Lizbonski pogodbi. Za primerjavo vam navajamo ?e dve parlamentarni stranki, SNS, ki je zbrala 7 podpisov in Lipo z 8 podpisi. Ostale slovenske parlamentarne in izven parlamentarne stranke k projektu niso pristopile.
Za razliko od ve?ine ostalih strank, se zelo dobro zavedamo, da EU ni ve?na, kakor ni bil ve?en, nobeden imperij v zgodovini. Zato moramo biti Slovenci pripravljeni tudi na njen razpad. Vsekakor se moramo v obstoje?i EU prizadevati, da se ohrani volilna pravica na temeljih nacionalnega na?ela. Vsakr?na sprememba tega temelja v smeri domicilnega na?ela je v nasprotju z interesi slovenskega naroda.
Dokler je Republika Slovenija ?lanica EU, je slovenska politika dol?na maksimalno pomagati zainteresiranim slovenskim podjetjem v ?im ve?ji mo?ni meri ?rpati sredstva iz evropskih skladov, saj gre pravzaprav za na? davkopla?evalski denar. Neuspe?no ?rpanje tega denarja je za Slovenijo nesprejemljivo. Pomeni nezaupnico slovenski politiki in ka?e na njeno nesposobnost zagotoviti osnovni nacionalni interes.
Dosedanji politiki so s slabimi pogajanji v pristopanju k EU naredili iz Slovencev dr?avljane II. reda!
Vseskozi smo pri?a nezadostnega ?rpanja sredstev iz EU, ki so na razpolago Republiki Slovenji. Pomislite koliko dodatne infrastrukture bi lahko zgradili s tem manjkajo?im denarjem in kako bi se pove?ala kvaliteta bivanja v Sloveniji. Pravzaprav gre pri tem v prispodobi za metanje denarja skozi okno. Gre v resnici za na? davkopla?evalski denar, katerega je Slovenija dol?na prispevati v Bruseljski prora?un. Skozi okno ga zna vre?i (nakazati v Bruselj) potem pa ga na drugi strani okna ne zna pobrati s tal (vrniti v Slovenijo in ga nameniti tukaj?njim investicijam)! Ali tega denarja res no?emo in ne potrebujemo?!
SSN bo v okviru dr?ave (Vlade) ustanovila poseben urad, v katerem bo zaposlena ekipa strokovnjakov, ki bo skrbela izklju?no za ?rpanje vseh razpolo?ljivih sredstev EU, ki so namenjena Sloveniji. Ti strokovnjaki, bodo tudi brezpla?no svetovali pri projektih lokalnih skupnosti in dr?avljanov, ki bodo participirali pri sredstvih iz EU skladov. Prav tako bodo svetovali lokalnim skupnostim tudi v sami ideji projekta z namenom, da bi pridobili ?im ve? denarja iz EU, ki je namenjen Sloveniji.
16. Zdravstvo (Kazalo)
Sedanji sistem podeljevanja koncesij ne prinese bolj?e zdravstvene oskrbe prebivalstva, temve? samo breme v zdravstveni prora?un. Podeljevanje privatnih koncesij naj bo dovoljeno samo zdravnikom z lastno zdravstveno infrastrukturo. Dana?nji sistem koncesij v zdravstvu, ki predvideva brezpla?no uporabo javne zdravstvene infrastrukture, ni dober in pospe?uje prehajanje velikega dele?a zdravnikov in zdravstvenih delavcev v privatno sfero, saj koncesionarjem ni potrebno nikakr?no vlaganje v osnovna sredstva. Vse namre? dobijo brezpla?no v javni zdravstveni infrastrukturi, medtem ko primarno javno zdravstvo izgublja na kvaliteti.
Prav tako ni vzdr?no, da se zaslu?ek iz naslova testiranja zdravil za ra?un farmacevtskih dru?b steka v privatne ?epe zdravstvenega osebja namesto v javno zdravstveno blagajno. Danes je ta dejavnost netransparentna in nenadzorovana, izvaja pa se ob rednem delovnem ?asu ali ob pla?anih nadurah, ki so namenjene zdravljenju in diagnostiki prebivalcev. Individualne pogodbe med zdravstvenim osebjem javnega zdravstva in farmacevtskimi dru?bami naj bodo prepovedane, oziroma dovoljene le ob dovoljenju ustreznih slu?b ministrstva po v naprej dolo?enem protokolu, v korist javne zdravstvene blagajne in za pobolj?anje javnih zdravstvenih storitev.
SSN med svoje temeljne usmeritve uvr??a reorganizacijo zdravstva z namenom bistvenega skraj?anja ?akalnih dob (nedopustno je, da ob pla?ilu zdravstvene storitve pride? na vrsto takoj, ?e tega ne more? pla?ati, pa lahko ?aka? tudi po ve? kot leto dni!) in zagotovitve pacientom prijaznej?ih zdravstvenih storitev.
V klini?nih centrih ve?jih mest v Sloveniji (de?elnih centrih) je potrebno vzpostaviti diagnosti?ne centre z vsemi najnovej?imi aparaturami (PET-CT, MRI, CT, ultrazvok, obsevalne naprave), ki jih sedaj premorejo le v Ljubljani in delno Mariboru. Prebivalcem Slovenije se tako zagotovita la?ji dostop do storitev ter kraj?e ?akalne vrste za naro?ilo zdravstvene diagnostike, s tem pa se izbolj?ata preventiva in uspe?nost zdravljenja.
Sredstva za nakup aparatur diagnosti?nih centrov morajo zakonsko zagotoviti tista podjetja, ki s svojo dejavnostjo nadpovpre?no obremenjujejo okolje in delavce, saj prav tak?na podjetja na njihov ra?un bogatijo, sanacijo posledic pa prepu??ajo v breme celotni dru?bi. Opremo za klini?ne centre in bolni?nice naj zagotovi Ministrstvo za zdravstvo RS neposredno pri proizvajalcih po najugodnej?ih cenah in kakovosti, brez nepotrebnih posrednikov.
Nedopustno je neenakopravno obravnavanje bolnikov pri dolo?itvi ustrezne zdravstvene terapije. Zdravljenje z naprednimi zdravili za zdravljenje bolezni raka je omogo?eno samo izbranim bolnikom, namesto vsakomur, ki potrebuje tovrstno zdravstveno terapijo, kar je diskriminatorno in eti?no nevzdr?no. Stro?ki naprednih terapij ne morejo biti podlaga za diskriminacijo, saj vsi dr?avljani enakovredno prispevajo v zdravstveno blagajno. SSN bo storila vse kar je v njeni mo?i, da bodo najnovej?a in naju?inkovitej?a zdravila na razpolago vsem bolnikom v Sloveniji. Standardi morajo dosegati evropske dr?ave, kjer imajo najbolj razvito javno zdravstveno oskrbo.
Izredne prevoze po?kodovancev bi bilo zaradi majhnega teritorija in var?evalno prakti?nih ukrepov potrebno izvajati iz dveh centrov (Ljubljana in Maribor). Vsaka helikopterska enota naj pokrivala pol dr?ave. V Sloveniji ne potrebujemo zasebne helikopterske slu?be, saj se za enako delo lahko opremi obstoje?e voja?ke in policijske helikopterje ter organizira 24-urno de?urno slu?bo. Voja?ki in policijski piloti si tako nabirajo obvezne letalske ure in vzdr?ujejo svojo letalsko usposobljenost prav zaradi izvajanja re?evanja iz razli?nih okolij in terena. Tako dr?ava ogromno prihrani, saj piloti ne letijo brez u?inka ali v »prazno« zgolj za trening, temve? je njihovo po?etje tudi dru?beno koristno.
17. Notranje-varnostna politika (Kazalo)
Temeljno poslanstvo ministrstva za notranje zadeve mora biti zagotavljanje ?im ve?je varnosti v na?i dr?avi. Ta se mora zagotavljati predvsem s preventivnim in manj z represivnim delovanjem varnostnih organov. Z vklju?itvijo Republike Slovenije v Evropsko unijo smo se vklju?ili ne le v politi?ne, ekonomske, varnostne in obrambne tokove, temve? tudi v tokove organiziranega in drugega kriminala.
Zato v Stranki Slovenskega Naroda menimo, da je potrebno pripraviti ustrezno kriminalitetno politiko katere koncepcija zatiranja kriminalitete ne bo temeljila samo na represiji, temve? predvsem z zagotavljanjem sistema primernih ukrepov za njeno prepre?evanje (preventivni u?inki). Potrebno je pove?anje aktivnosti dr?avnih organov in institucij civilne dru?be pri ustvarjanju kvalitetnej?ega dru?benega okolja s ciljem zmanj?evati kriminaliteto in zagotoviti ?im bolj varno okolje.
Tvorno delovanje dr?avnih organov in institucij civilne dru?be mora ustvarjat tak?ne okoli??ine, v katerih bo kar najmanj posameznikov pri?lo v navzkri?je z dru?benimi normami. Dejstvo je, da zoperstavljanje kriminaliteti ni mogo?e, ne da bi vsi subjekti sistema dru?benega nadzorstva (obve??evalno-varnostne slu?be, in?pekcijski organi, sodi??a, to?ilstva…) opravili svojo obvezo in dol?nost. ?e en ?len v tej verigi odpove ali zamuja, je krog razklenjen, kriminaliteta pa se prav skozi nastalo odprtino izmika in izmakne.
V SSN ocenjujemo, da najve?je te?ave s kriminalom v Sloveniji izvirajo iz organiziranega kriminala, ki je neposredno povezan s slovenskim politi?no elito, z dr?avo torej. Zato je glavna prioriteta SSN razbitje dr?avno organiziranega kriminala, ki se ka?e predvsem v poslih med zasebnimi (po ve?ini tajkunskimi) dru?bami in dr?avo. Ti posli so obi?ajno sklenjeni v veliko premo?enjsko korist lastnikov novih zasebnih podjetij in o?kodovanje dru?be kot celote ter predstavljajo neprimerno ve?jo te?avo kot klasi?no kriminalno delovanje.
Ker dolo?ene pojavne oblike kriminalitete na?enjajo tudi nacionalno varnost jim je potrebno nameniti ?e posebno pozornost. Sem spadajo razne oblike zlorab slovenskega nacionalnega prostora za teroristi?no dejavnost ekstremnih skupin in teroristi?nih organizacij za delovanje proti ali v funkciji tretjih dr?av, nara??anje organiziranega mednarodnega kriminala znotraj Republike Slovenije kamor spadajo trgovina z mamili, oro?jem, belim blagom, tatvine vozil, gospodarski kriminal, mno?i?ne kr?itve javnega reda in miru, kr?itve nedotakljivosti dr?avnih meja in povzro?anje mejnih incidentov ter nizka raven prometne varnosti.
17.1 Varnost v cestnem prometu
?tevilo ?rtev nesre? v cestnem prometu v Sloveniji je nesprejemljivo zato je potrebno uvesti najbolj u?inkovite ukrepe za zmanj?anje ?tevila nesre? v najkraj?em mo?nem ?asu. Vse ve? prometnih nesre? zahteva ?e vedno veliko smrtnih ?rtev. ?eprav se celotna varnost v cestnem prometu vendarle po?asi izbolj?uje. Neposredni in posredni stro?ki tako prelite krvi so ocenjeni za obdobje nekaj let (okrog 5 let) na ve? kot milijardo evrov dru?bene ?kode.
Tri varnostno najbolj izpostavljene kategorije udele?encev cestnega prometa so pe?ci, kolesarji in mladi vozniki osebnih avtomobilov. Dva najpogostej?a vzroka prometnih nesre? pa sta hitrost in alkohol. Prekomerna in neprilagojena hitrost je vzrok ?tevilnim nesre?am s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi po?kodbami. Vse ve?ji problem predstavlja tudi vo?nja pod vplivom alkohola, mamil in utrujenosti. Ve?ina prometnih nesre? je posledica ?love?ke napake, neupo?tevanja cestno-prometnih predpisov in slabega poznavanja vozila oziroma nezadostnega nadzora nad njimi.
V Stranki Slovenskega Naroda menimo, da za dolgoro?no zagotavljanje bolj?e in predvsem stabilnej?e prometne varnosti v Republiki Sloveniji ne bo ?lo brez dolo?enih ukrepov in podpor. Predlagamo tudi zgledovanje po dr?avah z najvi?jo stopnjo varnosti v cestnem prometu ter prenos dobre prakse v slovenski prostor. Ministrstvo za notranje zadeve si mora prizadevati za zmanj?anje ?tevila prometnih nesre? katerih vzrok je prevelika hitrost. To mora zagotoviti z napravami in ukrepi za umirjanje prometa zunaj in v naselju, ?e posebej s preventivnimi in propagandnimi akcijami (npr. uporaba varnostnih pasov, za??itnih ?elad, predstavitev posledic prometnih nesre? osnovno?olskim otrokom in dijakom) ter nadzorom nad spo?tovanjem cestno-prometnih predpisov.
Zaradi zagotavljanja enakih u?inkov kazni za prometne prekr?ke, si bomo prizadevali uvesti progresivno proporcionalni sistem predpisovanja kazni.
17.2 Zasebno varstvo
Prva prava zasebnovarnostna podjetja so se v Sloveniji pojavila s spremembo politi?nega in dru?benega sistema na za?etku devetdesetih let 20. stoletja. V vsem tem ?asu je po?asi postalo zasebno varovanje akter na varnostnem tr?i??u. Danes dejavnost zasebnega varovanja prispeva k notranji varnosti v dr?avi. ?e vedno pa se na nekaterih podro?jih zasebnega varovanja pojavljajo ?tevilne anomalije.
Tako smo pri?a primerom, ko za dolo?ena podjetja delujejo ljudje s sumljivo preteklostjo (kriminalno kariero). Ve?krat se izka?e, da podjetja opravljajo dolo?ene oblike zasebnega varovanja za katere si sploh niso pridobile ustreznih licenc. V poplavi varnostnih podjetij so tudi tak?na, ki svojega dela ne opravljajo dobro ipd. Iz vsega navedenega in slabih izku?enj (Lipa, Global) z nekaterimi varnostnimi podjetji v Stranki Slovenskega Naroda menimo, da bi moral biti in?pekcijski nadzor s strani ministrstva za notranje zadeve bistveno bolj strog in dosleden. Ministrstvo za notranje zadeve mora uvesti stro?je kriterije za pridobitev licence za opravljanje dolo?ene oblike zasebnega varovanja. V varnostnih podjetjih ne morejo biti zaposleni tujci.
17.3 Policijsko delo v skupnosti
Stranka Slovenskega Naroda si bo prizadevala za nadaljnji razvoj partnerskega sodelovanja med policijo in posameznimi subjekti. Sodelovanje policije z organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter ob?ani je bistveno za uspe?no v skupnost usmerjeno policijsko delo. Policijsko delo v skupnosti temelji na sodelovanju in skupnem re?evanju problemov pri ?emer dejavno sodeluje policija, ob?ani in druge institucije v skrbi za zagotavljanje reda, prepre?evanju kaznivih dejanj in odkrivanje ter procesuiranje osumljencev itn.
18. Promet (Kazalo)
Promet je izrazito storitvena dejavnost zato vpliva na veliko podro?ij na?ega ?ivljenja. Z njegovim teko?im potekanjem je mo? zagotoviti zadovoljstvo vsakega njegovega uporabnika in izvajalca. Za dobro obvladovanje prometnih tokov je potrebna u?inkovita prometna politika. Ta mora zagotoviti kar najbolj?e delovanje prometnega sistema. Biti mora prilagodljiva in neprestano usklajevana z novo nastalimi razmerami. Upo?tevati mora varovanje okolja ter prometno varnost. S svojimi ukrepi mora omogo?it uporabnikom mobilnost, dostopnost in gospodarno izbiro prometnega sredstva.
Posebno pozornost je potrebno nameniti obremenjenosti okolja in prometni varnosti.
Cestni promet dnevno povzro?a emisijo ogljikovih oksidov (v tonah), ogljikovodikov (v tonah), du?ikovih oksidov (v tonah), svinca (v kilogramih) in ?veplovega oksida (v tonah). Cestni in deloma ?elezni?ki promet onesna?ujeta okolje tudi z ostanki olj in maziv, obruski zavornih oblog, gum, hrupom ter izlitij nevarnih snovi. Pomorski promet onesna?uje morje, predstavlja pa tudi gro?njo izlitja nevarnih snovi, ki bi ogrozile kakovost morja. Letalski promet obremenjuje okolje predvsem zaradi hrupa in izpu?nih plinov letalskih motorjev.
Zaradi varnostnih in ekolo?kih razlogov, si bomo prizadevali za preusmeritev pomembnega dela tovornega cestnega prometa na ?eleznice, ki jih moramo nujno usposobiti za ustrezno delovanje. Na ta na?in bomo zraven varnostnih in okoljevarstvenih kriterijev dvignili tudi rentabilnost Slovenskih ?eleznic, hkrati pa razbremenili slovenske ceste.
V zra?nem prometu, je potrebno zraven letali??a Jo?eta Pu?nika na Brniku, pomembno vlogo dodeliti tudi Letali??u Edvarda Rusjana v Mariboru, za kar bodo prav tako potrebna pomembna vlaganja v obstoje?o infrastrukturo. Dve tovorni in potni?ki letali??i lahko Sloveniji zagotovita skladnej?i regionalni razvoj in bolj?o povezavo s svetom, pomembni pa sta tudi za slovenski turizem.
Posebnega pomena je tudi vloga in polo?aj pomorske luke Koper, ki mora imeti prost dostop do mednarodnih voda. Tudi zato, je izjemnega pomena razmejitev med Slovenijo in Hrva?ko ter ohranitev celovitosti Piranskega zaliva. Slovenski narod je v vsej svoji zgodovini imel prost dostop do mednarodnih voda in Slovenci smo vselej bili tudi pomorski narod. Slovenija je zato tudi pomorska dr?ava.
Ministrstvo za promet mora na podro?ju prometne varnosti nameniti posebno pozornost dvema varnostno najbolj ogro?enima kategorijama udele?encev cestnega prometa: pe?ci in kolesarji. Prizadevati si mora za izgradnjo ustrezne prometne infrastrukture, uvajati ukrepe za umirjanje prometa, v sodelovanju z ministrstvom za ?olstvo in ?port izpeljati projekt prometne vzgoje, izvajati preventivne in propagandne akcije, spodbujati uporabo ?elade pri kolesarjih itn.
19. ?olstvo (Kazalo)
V Stranki Slovenskega Naroda smo nezadovoljni z obstoje?im ?olskim sistemom in ?olsko politiko. Kljub temu, (ali pa prav zato), da smo po osamosvojitvi neprestano pri?a ?olskim reformam, so rezultati teh reform v glavnem slabi. Nekateri klju?ni predmeti ?e zmeraj niso do?iveli prave reforme in zato je na?e ?olstvo ?e vedno preve? manipulativno, kar pomeni da ?e naprej izobra?ujemo na?e mlade generacije v napa?nem prepri?anju in jim posredujemo zlagana »dejstva«.
Cilj slovenskega ?olstva mora biti kakovostno izobra?evanje in hkratna vzgoja osve??enih dr?avljanov, ki bodo zmogli razumeti in aktivno vplivati na dru?beni razvoj. Ne sogla?amo s tak?nim ?olstvom, ki zgolj »reproducira« ozko usmerjene kadre za potrebe kapitalisti?ne ekonomije in s ciljem napraviti iz njih »dru?bene invalide«, ki bodo skrbeli samo za zadovoljevanje svojih egoisti?nih materialisti?nih potreb, ki jim jih na?rtno vsiljuje obstoje?i sistem.
Stranka Slovenskega Naroda zagovarja temeljno ohranitev sistema brezpla?nega javnega ?olanja v osnovnem, srednjem in visokem ?olstvu. Izobrazba ne more in ne sme biti odvisna od gmotnega polo?aja u?enca, dijaka ali ?tudenta, ?eprav je trend vedno bolj usmerjen prav v to. Prepri?ani smo, da je denarja za tak?no ?olstvo dovolj, le ustrezneje ga je potrebno razporediti. Zagotovili bomo enake mo?nosti za ?olanje vseh mladih tudi s subvencioniranjem vseh u?benikov na osnovni in srednji stopnji izobra?evanja.
Spodbujati in narediti dodatno zanimiva, je treba predvsem tista podro?ja v ?olstvu, pri katerih se ka?e kasneje primanjkljaj kadra in omejiti tista podro?ja v ?olstvu, kjer je ?e sedaj kader nemogo?e zaposliti. Ni dopustno, da izobra?ujemo mlade dr?avljane na podro?jih za katera dobro vemo, da zanje ne bo slu?be, ko bodo izobra?evanje zaklju?ili. Prepogosto je tak?no po?etje povezano z razporeditvijo denarja za ?olstvo in je vzrok v zagotavljanju bolj?ega standarda nekaterih profesorjev, ne pa dejanskih dru?benih potreb. Tak?no prakso je potrebno nujno spremeniti.
V ?olski program se naj uvede Domovinska in dr?avljanska vzgoja, ki temelji na zgodovinskem in kulturnem izro?ilu slovenskega naroda in slovenske dr?avotvornosti. Pomemben prostor u?nih na?rtov mora biti namenjen poznavanju Ustave Republike Slovenije in posledi?no osebnostnemu dr?avljanskemu razvoju ?olarjev, dijakov in ?tudentov. Predmet ne more biti uvr??en med predmete izbirne vsebine.
Izobra?evanje naj poteka izklju?no v slovenskem jeziku, razen tam kjer druga?e dolo?a Ustava RS. Kadar to ni mogo?e, se mora zagotoviti ustrezen prevod v sloven??ino. Vsa obvezna ?tudijska literatura na vseh ?tudijskih nivojih mora biti zagotovljena v sloven??ini, razen v primerih, ko gre za ?tudije tujih jezikov in podobno.
V ?olskih programih je potrebno dodatno okrepiti programe za osve??anje mladih o ?kodljivosti prekomernega u?ivanja alkohola, kajenja, u?ivanja drog, varnosti v cestnem prometu (prometna vzgoja), skrbi za ohranjanje okolja (ekolo?ka vzgoja) ipd. V SSN si bomo prizadevali za izgradnjo ustrezne ?olske infrastrukture ter zlasti ?portnih objektov, ki so v neustreznem stanju in se po njih ka?e zmeraj ve?ja potreba.
20. ?port in rekreacija (Kazalo)
?port je pogosto najve?ji promotor na?e dr?ave. Velikokrat se skupaj veselimo uspehov na?ih ?portnikov in mo?tvenih ekip. Vendar pa je stanje v Sloveniji v zadnjem ?asu tudi na tem podro?ju zaskrbljujo?e. Odnos dr?ave do vrhunskega ?porta ni zadovoljiv. Pozitivna je predvsem vloga Slovenske vojske v slovenskem ?portu. V SSN smo mnenja da potrebuje vrhunski slovenski ?port dodatno spodbudo s strani dr?ave.
?elimo ustvariti tak?ne ?portne pogoje, da bodo slovenski reprezentanti v posameznih ?portih (zlasti ekipnih) sami ?eleli nastopati za slovensko reprezentanco, kar jim bo hkrati najve?ji dose?ek in ?ast ter ponos. Slovenske reprezentance morajo biti dele?ne maksimalne podpore svoje dr?ave, tako na podro?ju financ, kot tudi na podro?ju potrebnih delovnih pogojev in potrebnih strokovnjakov. Rezultati vrhunskih ?portnikov naj bodo tudi primerno finan?no nagrajeni, saj se ?portniki ne morejo tako dolgo ukvarjati s svojo »dejavnostjo«, kot ostali dr?avljani.
V SSN ocenjujemo, da je potrebna korenita kadrovska prevetritev v ?tevilnih ?portnih zvezah in tudi v Olimpijskem komiteju Slovenije. Vsem odgovornim posameznikom, ki so povzro?ili kolapse v nacionalnih ?portnih zvezah je treba pregledati izvor njihovega zasebnega premo?enja in za vselej prepovedati funkcionarsko delovanje v ?portu.
Sodobna dru?ba in njene »vrednote« vplivajo na slehernega posameznika. Zmeraj ve? ?asa presedimo in pre?ivimo v pisarnah, trgovinah, v avtomobilih, za ra?unalniki, pred televizorji, za teko?imi trakovi in orodji. Enaki gibi se ponavljajo iz dneva v dan, pri ?emer so neenakomerno obremenjeni zmerom isti deli na?ega telesa. Vse na?teto in pa pomanjkanje gibanja celotnega telesa, v veliki meri vpliva na na?e po?utje in zdravje. Za vzdr?evanje visoke psihofizi?ne kondicije in s tem posledi?no tudi zdravja, je pomembno kako izkoristimo na? prosti ?as.
V SSN se zavedamo pomena rekreacije za dana?nje dr?avljane. Naloga na?e dr?ave je, da svojim dr?avljanom zagotovi ?im ve? brezpla?nih kakovostnih rekreacijskih povr?in. Ob rekreaciji pogosto prihajajo do izraza tudi pozitivne socialne vrednote, kot so dru?enje, tovari?tvo, spo?tovanje, disciplina, odgovornost, sodelovanje, vztrajnost, medsebojna pomo?, odlo?nost, samozavest in red. Obenem rekreacija pomeni tudi ustrezno spro??anje od vsakodnevnih obremenitev sodobnega sveta.
21. Kultura (Kazalo)
SSN si bo posebej prizadevala za ?irjenje izvirne slovenske kulture, in njeno predstavitev svetovnemu avditoriju. Osnovo slovenske kulture predstavlja slovenski jezik, ki je prav tako izpostavljen hudemu nasilju. Naloga Republike Slovenije je njegova za??ita in uveljavitev v Evropi in po svetu.
?e zlasti bomo spodbujali tisto kulturo, ki jo napaja slovensko izro?ilo v obliki literature, etno kulture (glasba, glasbila, plesi, no?e, orodje, obi?aji, pregovori), gledali??a, filma, festivalov, slikarstva, kiparstva, stavbarstva in drugih kulturnih oziroma dru?abnih prireditev ter dejavnosti, pri ?emer mora priti do izraza vsa pestrost in razli?nost slovenske kulture v vsebinskem smislu.
Poslanstvo kulture na?ega naroda je, tako nam Slovencem, kot tudi drugim v Evropi in po vsemu svetu, predstavljati kulturne dose?ke slovenskih avtorjev in slovenskega naroda v celoti. In imamo kaj ponuditi, le za to na?o promocijo je potrebno aktivneje poskrbeti!
Slovensko avtohtono kulturo, izvirno politi?no demokracijo in zgodovinsko izku?njo ter vlogo smo Slovenci po na?em mnenju dol?ni posredovati drugim narodom in kulturam. V SSN na?eloma spo?tujemo vse kulture, ki niso usmerjene agresivno in proti drugim. Pestrost in hkratnost razli?nega obstoja kultur ter narodov, je po na?em mnenju veliko bogastvo, ki ga je potrebno na zemlji ohraniti. Na sleherni generaciji Slovencev le?i odgovornost ohraniti na? narod in na?o izro?ilo vsem bodo?im generacijam Slovencev in Zemljanov.
Me?anje razli?nih kultur prina?a uni?enje prvotnih kultur. Na zemlji obstajajo tak?na podro?ja npr. v Avstraliji, ZDA, Argentini, Mehiki, Kitajski, Indiji in ?e kje. V SSN nismo za to, da bi tudi Slovenija postala nekak?na multikulturna dr?ava in do tega imamo kot Slovenci vso pravico. No?emo postati manj?ina v lastni de?eli, kot se je ?al prepogosto zgodilo ?tevilnim prednikom v na?i narodni zgodovini. Se bodo tudi na?i vnuki, podobno kot danes Koro?ki Slovenci ,ali Slovenci na Hrva?kem, borili za svoje pravice na svoji zemlji? Ne bodo! Stranka Slovenskega Naroda je garant za obstoj, ohranjanje ter razvoj slovenske kulture in slovenskega naroda.
22. Zunanja politika (Kazalo)
Zunanja politika zagotovo sodi med najpomembnej?e dr?avotvorne stebre sleherne dr?ave. V Stranki Slovenskega Naroda smo s trenutno zunanjo politiko (mi?ljena je pravzaprav celotna poosamosvojitvena zunanja politika) zelo nezadovoljni.
Republika Slovenija si v vsem tem obdobju ni znala najti ustreznih zunanjepoliti?nih partnerjev in zaveznikov, poleg tega pa zunanja politika po na?em prepri?anju ne opravlja svojih osnovnih nalog. Te naloga so za??ita in uveljavljanje interesov slovenske dr?ave v svetu. Ko danes opazujemo dogajanje v slovenski zunanji politiki se nam zdi, da predstavlja na?a zunanja politika zgolj odlagali??e odslu?enih politi?nih kadrov ve?ine parlamentarnih strank.
V SSN imamo jasna zunanjepoliti?na stali??a do vseh ?tirih svojih sosed, kar ?tejemo v »prvo kategorijo« zunanje politike. Posebno vlogo predstavlja tudi na? odnos do Slovenske Republike (Slova?ke), ki jo ?tejemo kot na?ega najve?jega naravnega zaveznika in partnerja. Strate?ke partnerice in zaveznice potrebujemo tudi v drugih obmo?jih Evrope in na vseh celinah sveta. Posebne strate?ke partnerice morajo biti predvsem tiste dr?ave, v katerih je prisotna mo?na slovenska narodna skupnost.
23. Obramba (Kazalo)
Ruski zgodovinar Jurij Venelin v svoji knjigi Starodavni in dana?nji Slovenci navaja, da je ?e rimski pisec Velley Paterkul (Vellejus Paterculus), ki nam je zapustil Rimsko zgodovino v dveh knjigah, o Slovencih napisal: »Niti eno ljudstvo ne razmi?lja o vojni tako zrelo in ne uresni?uje svoje namere tako dobro kot to«.
V Stranki Slovenskega Naroda smo mnenja, da je slovenski vojak dol?an braniti svojo domovino in v na?elu nima kaj iskati izven nje. Mo?no je zgolj sodelovanje slovenskih enot v mirovnih misijah Zdru?enih narodov ter seveda voja?ko izobra?evanje v tujini. Slovenski vojaki se nikdar ne smejo udele?evati napadalnih vojn, ?etudi v »imenu vzpostavitve demokracije«. Tak?ne vojne dejansko nimajo ni? z demokracijo in so zato nedopustne.
Slovenska vojska mora biti opremljena in organizirana v skladu s tem na?elom, ne pa za potrebe mednarodnega voja?kega intervencionizma. Posebej bi bilo potrebno okrepiti in?enirske enote Slovenske vojske in njeno usposabljanje vklju?iti v izgradnjo ter sanacijo prometne infrastrukture v Sloveniji. Podobno velja tudi za letalske enote (helikopterje), ki jih lahko precej bolj racionalno uporabljamo, tako za namene transporta, kot tudi re?evanja.
Zgodovinske izku?nje nas u?ijo, da majhna profesionalna vojska ne zado??a potrebam obrambe v primeru dejanske vojne. Zato potrebujemo v Sloveniji, tako profesionalno, vrhunsko izurjeno vojsko, kot tudi splo?no voja?ko rezervo, za katero je potrebno usposobiti ?im ve? dr?avljanov in dr?avljank, s kratkim in u?inkovitim usposabljanjem. Zavedati se moramo dveh dejstev. Obramba vselej temelji na pripravljenosti dr?avljanov braniti svojo domovino. In potrebno je zagotoviti tak?ne razmere, da potencialni agresor odstopi od svojih namer (preventiva).
V SSN smo mnenja, da lahko Slovensko vojsko v miru uporabljamo tudi za potrebe turizma (tudi tak?na uporaba vojske lahko pripomore k prepoznavnosti Slovenije). Za ta namen imamo v Sloveniji odli?en voja?ki poligon na Po?ku, kjer bi lahko redno (kadar vojska nima svojih rednih vaj) organizirali ?tevilne turisti?ne prireditve.
Podpiramo ustanovitev Slovenske voja?ke akademije (predlagamo ime SVA Davorina ?unkovi?a) v Mariboru in upamo na njeno uspe?no mednarodno sodelovanje s podobnimi ustanovami v Evropi in po svetu v dobro miru. Podpiramo ustanovitev katedre SAZU za voja?ke vede, v katero naj bodo vklju?eni tudi Slovenci, ki ?ivijo v tujini in so slu?ili ali slu?ijo v tujih voja?kih silah.
24. Javna uprava (Kazalo)
V Stranki Slovenskega Naroda se zavzemamo za profesionalno, racionalno organizirano in u?inkovito javno upravo, ki ne bo odvisna od vsakokratnih politi?nih razmer in volje strank na oblasti. Javna uprava mora biti zgolj vrhunski servis dr?avljanom, v njihovo zadovoljstvo in ne v obup.
Zmanj?ali in omejili bomo ?tevilo zaposlenih v dr?avnem aparatu in ga prilagodili na?i velikosti, potrebam in zmo?nostim. Ra?unsko sodi??e mora dobiti ve? pristojnosti za nadzor, zlasti pa zagotoviti institut odgovornosti v javni upravi, ki mora biti pregledna na vseh ravneh ter kontrolirana tudi s strani javnosti.
Javna uprava mora skraj?ati in poenostaviti upravne postopke ter zmanj?ati in skraj?ati birokratizacijske postopke, ki se naj opravijo v celoti na enem mestu, brez nepotrebnih po?iljanj iz nastropja v nastropje in od vrat do vrat, brez prave re?itve in kon?nega rezultata.
25. Javne finance (Kazalo)
Javne finance pomenijo precej?en del dr?avnega prora?una, ki je po na?em mnenju neracionalno sestavljen. SSN bo na podro?ju javnih financ takoj uvedla najbolj nujne spremembe v smeri var?nej?ega in predvsem smotrnej?ega tro?enja. Vsekakor bo tak?no ukrepanje naletelo na glasno nasprotovanje dosedanjih privilegirancev, ki pa predstavljajo zelo majhen del populacije. Ravnanje z javnimi financami, ?e posebej z javnofinan?nimi odhodki, mora biti kar se da skrbno in var?no ter javnosti pregledno in dostopno, finan?ni tokovi pa obvladljivi in sledljivi.
Prizadevali si bomo za to, da se denar igralnic in iger na sre?o preusmeri predvsem v investicije na podro?ju turizma, kulture, zdravstva, ?porta in ?olstva, kakor tudi za zagotavljanje dejavnosti invalidov (kar velja tudi ?e sedaj). Posebej je potrebno zagotoviti preglednost in nadzor nad zbiranjem ter porabo tako zbranih sredstev.
Javni dolg in zadol?enost na?e dr?ave je nujno potrebno bistveno zmanj?ati, zato mora dr?ava redno spremljati dogajanja na finan?nem trgu. Obstoje?e dolgove je potrebno sproti reprogramirati in zmanj?ati tudi teko?e stro?ke zadol?evanja.
Razbremenili bomo dav?ne prihodke iz dela ter pove?ali obdav?itev prihodkov iz kapitala, ki naj bo mednarodno primerljivo. Dr?ava je dol?na dajati zgled v finan?ni disciplini, predvsem pa urediti probleme javnega dolga, prora?unskega primanjkljaja in inflacije.
26. Pravosodje (Kazalo)
V SSN smo prepri?ani, da je sedanji pravosodni sistem nefunkcionalen, saj svoje temeljne naloge – pravi?no razre?evanje dru?benih konfliktov – ne opravlja na tak na?in, da bi med dr?avljani ustvarjal ob?utek varnosti in zaupanja. Raziskave javnega mnenja ka?ejo da kar 95% dr?avljanov RS ne zaupa sodi??em in sodnikom, kar je izredno zaskrbljujo?e. Zaradi preobremenjenosti sodnikov se preve? izpostavljata na?elo u?inkovitosti in na?elo hitrosti postopka, napram na?elu pravi?nosti. V praksi prihaja do mno?ice nedoslednosti, kr?itev postopka in neenake obravnave subjektov pred sodnimi organi, kar je lahko deloma posledica odliva kvalitetnega kadra iz sodstva v odvetni?tvo zaradi prenizkih pla?, v veliki meri pa je posledica preobremenjenosti sodnikov in to?ilcev. Zato si bomo prizadevali za pove?anje ?tevila pomo?nega osebja na sodi??ih in dr?avnih to?ilstvih. Sodniki in to?ilci morajo imeti zagotovljeno okolje v katerem se bodo karseda najve? ?asa posve?ali materiji!
Da bi dosegli priliv kvalitetnega kadra v sodstvo, je potrebno zvi?ati pla?e osebam, na katerih le?i odgovornost odlo?anja. Povi?anje finan?ne neodvisnosti bi pozitivno vplivalo na neodvisnost funkcije sodnika ali to?ilca. Potrebno je zagotoviti spolno enakopravnost med sodniki, na sodi??ih kjer prevladujejo ve?inoma ?enske in sicer z enako formulo, kot je predpisana v zakonodajni oblasti..
Trajni sodni?ki mandat ni nujno nerazdru?ljiv z neodvisnostjo sodni?ke funkcije, saj je v preteklih letih celo omogo?il pove?evanje politi?ne instrumentalizacije dela sodstva in to?ilstva. Zato se v SSN zavzemamo za ukinitev trajne sodni?ke (to?ilske) funkcije. Spremeniti je potrebno na?in izvolitev sodnikov ter imenovanja to?ilcev, z vklju?itvijo civilne dru?be in zmanj?anjem pristojnosti izvr?ilne veje oblasti. Prizadevali si bomo za omilitev obremenjujo?ega sistema nadzora ter poro?anja o delu to?ilcev in sodnikov v ?asu opravljanja funkcije, hkrati pa pove?ali stopnjo njihove odgovornosti za naklepne kr?itve postopkovnih pravil.
Potrebno je prenehati s prakso vplivanja politike na to?ilstva in sodi??a, saj tak?na praksa predstavlja podlago za kr?itev Ustave RS, zlasti njenega 14. ?lena (enakost pred zakonom), saj so nekatere stranke privilegirane nasproti drugim. Sodnike in to?ilce, ki so se podvrgli tak?nemu protiustavnemu delovanju zakonodajne in izvr?ilne veje oblasti na sodno vejo oblasti, je potrebno onemogo?iti nadaljnje profesionalno delovanje v pravosodju.
V SSN bi pove?ali u?inkovitost sodstva in hitrost re?evanja posameznih primerov s korekturo postopkovne zakonodaje, kjer je dolo?eno vro?anje pozivov in spisov ter zagotavljanje fizi?ne prisotnosti na obravnavah. Za namene izobra?evanja in usposabljanja pravni?kega kadra bi bilo potrebno pove?ati kvoto pripravnikov na sodi??ih in to?ilstvih ter uvesti obvezno kvoto pri odvetnikih in odvetni?kih pisarnah.
27. Kako bomo zagotovili izvajanje na?ega programa? (Kazalo)
Predvsem z u?inkovitej?im ter povsem spremenjenim dr?avnim prora?unom, v katerem vidimo ogromne rezerve. In za razliko od drugih politi?nih strank, bomo to kar smo zapisali tudi izvajali in uresni?ili, ko nam bodo volivci ponudili to mo?nost. Zavedamo se, da to ne bo v?e? dolo?enim elitam privilegirancev, vendar nas ti ne zanimajo, temve? nas zanima blagostanje in razvoj celotne slovenske populacije. Z u?inkovitej?im pridobivanjem »evropskih« sredstev in z ugodno podjetni?ko klimo za male in srednje gospodarske dru?be, bomo v pove?ali optimizem pri vlagateljih. Zagotovili bomo kon?no delovanje pravne dr?ave –enakost pred zakonom, bolj skrbno pobiranje davkov, zmanj?anje sivega trga in pravi?nej?o obdav?itev le-tega. Skrbneje in bolj bomo nadzorovali tro?enje javnega prora?una, zlasti pa zagotovili bolj?e poslovanje dr?avnih podjetij. Gre za na?o narodno in dr?avno srebrnino, ki je nikakor ne smemo poceni prodati tujcem, temve? jo moramo ohraniti zase, kot strate?ki zaposlitveni vir za vse dr?avljane in kot trden vir prihodkov v slovenski prora?un.
|
|
Štajerc
RTV SLO
Program za razvoj Slovenije 
