|
Občina Piran je že 116 let lastnica posesti na Savudriji |
|
|
26 Feb 2009 ob 10:53 AM |
Savudrija je vselej pripadala mestu Piranu ter s tem današnji Republiki Sloveniji! Posledično to pomeni, da ima Republika Slovenija s Savudrijskega polotoka neposredno morsko povezavo do Gradeža v Republiki Italiji, oziroma prost izhod na odprto morje. Če hoče Republika Hrvaška vstopiti v Evroatlantske povezave, mora najprej spoštovati lastninsko pravico na nepremičninah, ki predstavlja temelj evropskega prava.
Občina Piran je že od konca 19. stoletja lastnica posesti na Savudrijskem polotoku. Pravno formalno je postala lastnica posesti po lastnoročno napisani oporoki Antona Kače (Antonio Caccia), katero so razglasili pred sodiščem prve stopnje v Luganu, v kantonu Ticino v Švici, dne 18. Svečana/februarja 1893. V Kačevi oporoki pod skrbništvom notarja Emilia Rusconija je zapisano: » Od moje posesti v Savudriji v vsem njenem dejanskem obsegu zapuščam mestu Piran v Istri pod pogojem, da ne odtuji ali proda, in pod pogojem, da uporabi eno tretjino za dobrodelnost ali dobrodelne ustanove, eno tretjino za olepšanje kraja in eno tretjino za dobrobit prebivalcev Savudrije, kar vključuje potrebne ceste. V kolikor ne bodo sprejeli tega, gre dediščina mestu Lugano v kantonu Ticino.«
Posest Antona Kače, ki pripada občini Piran, poleg tiste v Savudriji obsega tudi stanovanjske, počitniške in kolonske hiše, gospodarska poslopja in pripadajoča zemljišča v zaselkih Sveti Peter, Mazorija, Korana (Koruna) Medegija, Borizija (Borozija) Valfontane, Alberi in Vrh.
Leta 1893 so Pirančani postavili kamnito ploščo, ki je vzidana v piranski občinski stavbi, na kateri je zapisano:« Sedanji in prihodnji naj se spominjajo s hvaležnostjo in občudovanjem Antona Kače (Antonia Caccie), švicarskega državljana, ki je zapustil javnemu dobro občine Piran posesti na Savudriji.«
Po drugi svetovni vojni so pripadniki Titovih vojaških enot na ozemlju Cone B STO uvedli vojaško upravo ter odvzeli občini Piran tako Kaštel in Savudrijo, kakor tudi njeno lastnino. V nasprotju z določbami mednarodnega sporazuma so Kaštel in Savudrijo priključili občini Buje. Republika Hrvaška po osamosvojitvi, 25.06.1991 noče niti slišati o vrnitvi z vojaško diktaturo odtujenega ozemlja in lastnine občine Piran, temveč si dodatno lasti še novo slovensko ozemlje, last Sklada kmetijskih zemljišč Republike Slovenije. Takšna agresija, predrznost in nesramnost sosede nedvomno zadostujejo za rdečo luč pri vstopu v EU!
Obkrožimo PROTI in zavrnimo škodljiv arbitražni sporazum na referendumu!
Skupaj zavarujmo našo lastnino in naše narodne ter državne interese!
S črno črto so označene meje občine Piran, preden jo je razdelila vojaška uprava Jugoslovanske vojske (VUJA) oz. Titova jugoslovanska komunistična diktatura, ki se je požvižgala na interese prebivalstva, naroda in lastnino nepremičnin. Na zemljevidu je na morju s točko T5 označena točka nadzora slovenske policije po mednarodnem Ozimskem sporazumu iz leta 1975, katerega naslednica je samo Republika Slovenija, medtem ko Republika Hrvaška to ni. Slovenska policija po določilih Ozimskega sporazuma nadzira celotno morje od Debelega rtiča (T1) do linije Savudrijski polotok – T5, zato ima Republika Slovenija s tem zagotovljen prost izhod na odprto morje. Navedbe Republike Hrvaške, da bo Republiki Sloveniji omogočila prosti dostop na odprto morje so enakovredne naslednji izjavi: »Republika Slovenija bo omogočila Republiki Hrvaški prost dostop s Sredozemskega morja skozi Gibraltarsko ožino v Atlantski ocean.«
|