|
Napad na slovenske interese je v polnem zamahu |
|
|
20 Nov 2009 ob 10:43 AM |
Režimska vlada Boruta Pahorja je svojim medijem ukazala totalno medijsko vojno proti javnemu mnenju, ki nasprotuje arbitražnemu sporazumu s Hrvaško. V tej medijski groteski s katero hoče Pahorjeva vlada na vsak način spremeniti javno mnenje in legalizirati hrvaško okupacijo slovenskega ozemlja in morja, imajo sami podrejeni mediji očitno velike težavi pri iskanju kompetentnih sogovornikov ali komentatorjev. Zato se nesrečno zatekajo k še tako primitivnim komentarjem zadnjega rudarskega inženirja, če je to potrebno samo, da imajo komentatorji nek akademski naziv, pa čeprav s svojim neznanjem niso sposobni ne laično ne strokovno pokrivati mejno problematiko.
Časopis Delo je moral potegniti iz naftalina celo kompromitirane novinarje, ki se zadnje čase niso ravno pogosto s svojimi pamfleti pojavljali v kolumnah časopisa. Izobčili so jih sami bralci, ki jim je bilo dovolj navijaškega primitivizma in so raje ohranili neko distanco do takega pisunstva. Za veliki finale pa so pričakovano uporabili velikega demagoga Milana Kučana, ki je v svoji dolgi vladavini zatiranja slovenske identitete in v svojem škodovanju slovenskim interesom ostal veren do konca.
Milan Kučan je velikokrat vlekel politične poteze, ki so ustvarile izredne razmere in s tem spodnašal državo. Navsezadnje ni ostal veren niti svoji partiji, ko je leta 1990 sodeloval v njenem razbijanju ter s tem bridkemu koncu Jugoslavije. Že leta 1988 se je javno obrnil proti četverici Borštner, Janša, Tasič, Zavrl. Ko se je razvedelo, da je vojaška intervencija JLA na Slovenijo neizbežna je Kučan nasprotoval taktatnim demokratičnim silam, ki so skušale ohraniti neko pravno kontinuiteto in obrambno sposobnost Slovenije, na podlagi katere smo se 1991 v deset-dnevni vojni lahko uspešno obranili in dosegli samostojnost. Obrambna sposobnost Slovenije se je skušala spodnesti tudi s pomočjo takratne Zveze socialistične mladine Slovenije (LDS), ki je takrat propagirala škodljivo doktrino o demilitarizaciji Slovenije, na podlagi katere bi morali Slovenci predati orožje Teritorialne obrambe JLA tako, da se ne bi imeli več s čim braniti.
Po ''uspešni'' osamosvojitvi je Kučan nadaljeval s svojo politiko proti slovenskim interesom. Slovenija je pod predsedovanjem Kučana prevzela odgovornost za vračilo 800 milijonov $ vrednega nealociranega kredita. To je bil kredit za katerega se ni vedelo, kdo v bivši SFRJ ga je porabil in za kaj!? Ta dolg so potem ''tujci'' odkupili za 50 centov za 1 $ od banke, ki je SFRJ ta denar posodila in je očitno izgubila vsako upanje na vrnitev dolga. Ni potrebo poudarjati, da so tisti ''tujci'' potem zaslužili čistih in neobdavčenih 400 milijonov $ na račun slovenskih državljanov. Znana je Kučanova prohrvaška politika in njegovo zavzemanje za to, da bi slovenski davkoplačevalci plačali dolg Ljubljanske banke v Zagrebu, namesto, da bi dolgove vrnila hrvaška podjetja, ki so se zadolžila v banki. Kučan je celo posredoval pri vrnitvi dela denarja Ljubljanske banke pred pravno razrešitvijo hrvaškemu politiku Slavenu Letici in s tem prejudiciral neko stanje, ki Slovenji ni naklonjeno. Letica je tisti nacionalistični hrvaški politik, ki je paradiral v ogrski huzarski uniformi, v vlogi ogrskega bana hrvaškega rodu Jelačića, pred vojaškim objektom Slovenske vojske na Trdinovem vrhu.
Slovenci moramo vselej trezno razmišljati o preteklih dogodkih in odločno ločiti demagogijo od dejanj. Vsakega politika je potrebno soditi po dejanjih, ne po lažnjivih obljubah in sladki demagogiji. Slovenci se moramo upreti lažnim dežurnim ''zagovornikom'' slovenskih interesov in s svojo pametjo odločati, kaj je prav za nas in kaj ne. Ne smemo dovoliti raznim sedanjim ali bivšim politikom s priimki Juri ali Kučan, ki so že večkrat iskazali svojo nestrpnost do slovenskih interesov, da nam sedaj vsiljujejo prepričanje, kaj je dobro za nas in našo domovino. Arbitražni sporazum s Hrvaško vsekakor NI dober za nas, niti za naše zanamce, saj s takim sporazumom izgubljamo gospodarsko in življensko prepotrebni teritorij. |