|
Ali Slovenijo čaka ''Armagedon'', bomo preživeli ali izginili - ozadje arbitražnega sporazuma |
|
|
21 Maj 2010 ob 01:23 PM |
V SSN smo zadnje čase anonimno prejeli več obvestil o tem, da v bližnji prihodnosti za Slovenijo prihajajo zelo hudi časi. Slovenija se je znašla na prepihu vpliva za zdaj še neformalne ameriške politike, v katero so vpleteni poleg nekaterih slovenskih ''sivih eminenc'', ki nadzirajo politike iz sedanje vladne koalicije tudi naše sosede Italija in Avstrija ter posredno Hrvaška.
Gre za peklenski načrt ozemeljske in politične oslabitve Slovenije z namenom zmanjšati njeno narodno enotnost in ekonomsko moč ter jo potisniti ob bok ostalim slabše ekonomsko razvitim državam tako imenovanega zahodnega Balkana.
Načrt neformalne ameriške politike je, združiti vsaj Albanijo in države bivše SFRJ, morda tudi Romunijo, Bolgarijo in ekonomsko propadlo Grčijo v neko sprva ohlapno neformalno povezavo v okviru EU (Evropa več hitrosti) s tendenco večanja centra moči te organizacije ali kasnejše zveze balkanskih držav, ki bi bila neformalno pod nadzorom ameriškega političnega vpliva. Skratka neka kritična masa, balkanskih držav znotraj EU povezanih v neko sprva ohlapno organizacijo, ki bi jo vodili politiki pod neformalnim vplivom ameriškega State Departmenta.
Zakaj združevanje držav s podobno ekonomsko močjo?
1. zaradi lažjega obladovanja enega večjega političnega centra, nasproti obvladovanju več manjših političnih centrov – enostavnejša obveščevalna logistika, manj politikov, ki jih je potrebno nadzirati sploh, če bo EU v taki obliki, v bližnji prihodnosti prenehala obstajati.
2. med državami s podobno ekonomsko močjo ni izstopajočih, zato ni tendence razkroja take zveze, ker nihče nima razloga za nezadovoljstvo, saj so si vse ekonomije podobne, razen slovenske. Slovenija kot država pa je v celoti zaradi oportunističnih politikov na oblasti, ki jim primanjkuje elementarnega domoljubja ter so zato podložni tujim političnim vplivom, tako ali tako najlažje obvladljiva.
Z omenjenimi centri moči znotraj same EU, eden od centrov bi bila lahko tudi Višegrajska skupina (Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska, kateri bi kasneje priključili še Ukrajino), bi posledično oslabili tudi Evropsko Unijo, ki je roko na srce preveč skorumpirana in nesposobna enotnega nastopa proti interesom ostalih velesil. Vzpostavitev več vplivnih centrov znotraj EU pod ameriškim vplivom bi dodatno zmanjšalo že sedaj krhko enotnost same EU ter si jo v celoti politično podredilo. Dejstvo je, da so na svetovni politični sceni nastopili novi globalni protagonisti, hitrorazvijajoča se gospodarstva z velikim številom prebivalcev kot so, Kitajska, Indija, Brazilija in Turčija, ki v svoji okolici jemljejo primat ZDA, nekoč svetovni velesili, ki počasi in nezadržno izgublja svoj vpliv kot voditeljica in kreatorica svetovne politike. Žrtev te nove prerazporeditve svetovne ekonomske in politične moči je očitno tudi Slovenija za katero ima ameriška politika načrt navadnega vazala in sorazmeren delež topovskega mesa v bodočih konfliktih po svetu, kot del pro-ameriške balkanske koalicije. Ta balkanska koalicija naj bi v prihodnosti s svojim vplivom krila tudi hrbet ameriški politiki pred naraščajočim vplivom Rusije in Turčije z bližnjevzhodnimi zaveznicami ter ji zagotovila ustrezne glasove v mednarodnih političnih organizacijah.
Kje tukaj nastopijo naše sosede in njihovi interesi v povezavi z načrti ameriške politike?
Tako Italiji kot Avstriji ni po volji nov ekonomski konkurent in vplivnež v regiji – Slovenija! Zato so družno pripravili Arbitražni sporazum med vladama Slovenije in Hrvaške in ga podtaknili kot kukavičje jajce najprej Borutu Pahorju, ta pa naprej naivnim državljanom Slovenije. Pahorjeva blokada Hrvaške je bil le en del peklenskega načrta na podlagi katerega so avstrijski in italijanski poslanci v Evropskem parlamentu spravljali Slovenijo preko Odbora za širitev EU v podrejen položaj napram Hrvaški. Odbor za širitev EU na čelu s Hanesom Swobodo je kot po tekočem traku sestavljal politična poročila, ki so bila vsa po vrsti napisana v škodo Slovenije in v korist Hrvaške. Tako početje je unikum in presedan v EU, saj so se prvič v zgodovini obstoja EU pojavila poročila, v katerih se je odbor postavil nasproti članice EU (Slovenije), v korist nečlanice (Hrvaške). Slovenski ničvredni poslanci v EU pa nič, nikakršne reakcije, nobenega protesta!? Avstrijska politika je preko Joerga Haiderja podkrepljenega s kapitalom koroške Hypo banke že dolga leta ščuvala naivno hrvaško politiko (Iva Sanaderja), katere zgodovinski sen je kakršna koli povezava z germanskimi državami, da je preprečevala ekonomski prodor Slovenije na hrvaško tržišče. Rezultat tega ščuvanja je še danes trajajoča blokada vstopa slovenskih bank na hrvaški trg pod pretvezo neurejenega problema Ljubljanske banke Zagreb, za kar je poskrbela Hrvaška narodna banka in njen guverner Željko Rohatinski. Prav tako so rezultati avstrijskega ščuvanja proti Sloveniji, prekinjena že podpisana pogodba za nakup turističnega kompleksa Sončni Hvar, prekinjena pogodba za nakup logističnega dela podjetja TLM s strani Viator-Vektorja in veliko drugih nerealiziranih poslov...
Zakaj Italiji, Avstriji in Hrvaški odgovarja arbitražni sporazum?
Z uveljavitvijo arbitražnega sporazuma bo Slovenija nepovratno izgubila povezavo slovenskih teritorijalnih voda z mednarodnimi in pridobila stik iz arbitražnega sporazuma preko hrvaških teritorijalnih voda. To bo posledično ohladilo zanimanje azijskih in bližnjevzhodnih inverstitorjev, ki so si Luko Koper in zaledje Kopra (Divača) predstavljali kot logistični center srednje in jugovzhodne Evrope za njihova podjetja. Koper z zalednjem in cela Slovenija bi lahko postala sedež predstavništev več azijskih in bližnje vzhodnih korporacij ter bank za njihovo kapitalsko podporo, od koder bi širili svoje storitve in razvažali svoje produkte po vsej srednji in jugovzhodni Evropi, podobno logističnim centrom na Nizozemskem, kjer so predstavništva večine ameriških in azijskih korporacij za Evropo. Slovenija trenutno še ima idealno lego pristanišča povezanega z mednarodnimi vodami, solidno infrastrukturo ter angleško govorečo delovno silo, ki je izobrazbeno in cenovno konkurenčna vsem evropskim državam. Sosednja pristanišča Trst in Reka z infrastrukturo iz Avstroogrske naravno nista konkurenčna Kopru, ker nimata nikakršnega prostora za širjenje, saj sta del naselja ali pa se za njima dviguje vzpetina. Poleg tega je Slovenija del evrske skupine in del schengenskega območja, kar Hrvaška še dolgo ne bo.
Kaj preostane državljanom Slovenije v želji ohraniti ekonomske prednosti in neodvisnost?
NUJNO potrebno in življenskega pomena za obstoj Slovenije je ZAVRNITEV arbitražnega sporazuma na referendumu, ki bo šestega junija 2010! Le tako lahko ohranimo suverenost in samostojnost ter za nedoločen čas prekinemo načrte ameriške neformalne politike. V nadaljevanju po zavrnitvi arbitražnega sporazuma pa izkoristiti čas za diplomatsko ofenzivo in predstavitev mejnega problema in okupacije s strani Hrvaške svetovni javnosti tudi s pomočjo ZN ter začeti intenzivno gospodarsko in politično sodelovanje tudi z drugimi državami poleg EU in ZDA, predvsem z Rusijo, Kitajsko, Indijo, Brazilijo in Turčijo pa tudi ostalimi državami dobre volje. ZDA je potrebno prepričati, da bo koristneje sodelovanje s Slovenijo kot z ekonomsko in politično suvereno državo z mnogoterimi mednarodnimi povezavami kot s podrejeno državo, ki jo zaradi takšnega položaja večina neuvrščenih držav politično ne podpira. Slovenija in Slovenci smo bili v zgodovini idejni voditelji tudi v političnih novitetah kot so bile starodavna karantanska demokracija, ideja o gibanju neuvrščenih in vzpostavitev samoupravnega vodenja gospodarskih subjektov. Zato je skrajni čas, da to nasledstvo zopet uporabimo v mednarodni politiki in tako zaščitimo slovensko suverenost in nacionalne interese! |
|