Ali bi morali slovenski zamejci in izseljenci predstavljati svoje telo v Državnem zboru

V Stranki slovenskega naroda imamo o tem pritrdilno mnenje, saj po neuradni oceni izven Slovenije živi vsaj četrtina narodnega telesa (okoli 0,5 milijona)! V majhni Sloveniji sedanji zakonodajno-parlamentarni dvodomni

Podoba: Slomedia.it

sistem enostavno nima več nobenega smisla, ker funkcijo svetovanja tako ali tako opravljajo kar razni lobisti in prijatelji politikov v koluarjih, namesto državnega sveta, ki je leglo nedejavnosti in apatije ter politične pristranskosti. Stroški vzdrževanja nekakšnega slepega čreva v slovenskem parlamentarizmu pa so neprimerno previsoki glede na rezultate in delo, ki ga opravlja državni svet.

V SSN smo mnenja, da bi bilo bolj smotrno povečati sedanji državni zbor za šest poslancev iz vrst slovenskih zamejcev in slovenske izseljenske skupnosti (iz 90 poslancev na 96), ki bi v okviru manjšinskih organizacij in društev izseljencev organizirali svoje volitve za predstavnika v državnem zboru Republike Slovenije. Volitve bi se izvajale po predpisanem scenariju oziroma dopolnitvi volilnega zakona, ter ostalih podzakonskih aktih, ki urejujejo to področje.

V okviru sosednjih držav Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske, bi se izvolilo izmed predstavnikov slovenskih zamejcev po enega poslanca v državni zbor iz vsake države, izmed slovenskih izseljencev pa dva poslanca v državni zbor. Mogoče bi tu uporabili geografski sistem severne in južne poloble? Tako bi se volilo po enega poslanca izmed držav Evrope in ZDA in drugega poslanca v državni zbor izmed južno ameriških držav, Avstralije, Nove Zelandije…

Volitve bi se v smislu varnosti in varčnosti lahko opravile s pomočjo digitalnega podpisa ali digitalnega certifikata, izdanega od slovenskega upravnega organa preko volilnega strežnika v Sloveniji. Na volilnem strežniku bi lahko volilci tudi preverili ali je pravilno vknjižen njihov digitalni podpis oziroma digitalni cetifikat (volilni glas). Tisti starejši Slovenci, ki so manj vešči ali nevešči uporabe interneta, bi lahko s pooblastilom, overjenim pri notarju, pooblastili nekoga, da jim pomaga pri elektronskih volitvah.

Seveda pa bi lahko uporabili tudi že obstoječ volilni sistem, s pošiljanjem papirnatih glasovnic na domače naslove, kar je stvar treznega dogovora.

V SSN smo mnenja, da bi naši zamejci in izseljenci lahko veliko prispevali k urejanju zadev v Republiki Slovenji in obenem pripomogli k večjemu razumevanju njihovih težav, ki jim imajo kot manjšinski predstavniki v sosednjih državah, oziroma bi se na ta način ojačala vez med slovenskimi izseljenci in domovino-matico. Prav tako bi zelo koristile njihove bogate izkušnje iz drugačnih demokratičnih sistemov in neobremenjen pogled na razmere, ki vladajo v Republiki Sloveniji. Poleg tega imamo do njih tudi velik moralni dolg, še iz časa, ko so nam nesebično s finančnimi sredstvi in lobiranjem v njihovih državah pomagali pri procesu osamosvajanja Slovenije.

Z ukinitvijo državnega sveta, se parlamentarni demokratični standardi ne bi zmanjšali, saj bi lahko možnost preprečitve slabih zakonodajnih rešitev državnega zbora z »veto« katerega možnost sedaj obstaja na uporabo v državnem svetu, prenesli na opozicijske poslance v državnem zboru. »Veto« v državnem zboru bi lahko opozicija uporabila na način večinskega izglasovanja, kar pomeni, da bi 2/3 vseh opozicijskih poslancev lahko izglasovalo ponovno obravnavo spornega zakona.

S takimi ustavnimi spremembami bi lahko dopolnili ustavo ob priliki, ko bo potrebno spreminjati del ustave, ki se nanaša na določbe o Ustavnem sodišču.